Papež v nagovoru Kongregacije za verski nauk spregovoril o prispevku cerkvenega nauka na področju bioetičnih vprašanj

VATIKAN (petek, 15. januar 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel udeležence plenarnega zasedanja Kongregacije za verski nauk, v nagovoru pa spregovoril o stališčih Katoliške cerkve do bioetičnih vprašanj ter pri tem izpostavil naravni moralni zakon, ki temelji na lastni človeški naravi in ga lahko sprejme vsako razumsko bitje. Naravni moralni zakon ni izključno konfesionalne narave, je dejal papež in poudaril, da predstavlja izhodišče za dialog z vsemi ljudmi, ki iščejo resnico, in prav tako za dialog s civilno in sekularno družbo. Naravni moralni zakon je namreč zapisan v srce vsakega človeka in se dotika enega temeljnih vozlišč razmišljanja o pravu ter predstavlja izziv za vest in odgovornost zakonodajalcev.

Papež Benedikt XVI. se je v govoru oprla na cerkveni dokument Dostojanstvo osebe, gre za navodilo o nekaterih bioetičnih vprašanjih, ki ga je Kongregacije za verski nauk izdala septembra leta 2008. Dokument po papeževih besedah obravnava dostojanstvo človeške osebe, ustvarjene v Kristusu in za Kristusa, ter predstavlja novo oporno točko v oznanjevanju evangelija. Kot je zapisano v navodilu, se etična vrednost biomedicine meri v povezavi z brezpogojnim spoštovanjem vsakega človeškega bitja, v vseh trenutkih njegovega bivanja, in v povezavi z varovanjem specifičnosti osebnih dejanj, ki prenašajo življenje. V tem smislu cerkveni nauk tudi prispeva k oblikovanju zavesti, ne le vernikov, temveč vseh, ki iščejo resnico in so pripravljeni prisluhniti argumentaciji, ki izhaja iz vere in hkrati tudi iz razuma. Cerkev namreč pri podajanju moralnih sodb glede biomedicinskega raziskovanja človeškega življenja črpa luč tako iz razuma kot iz vere, je poudaril sveti oče.

V soočanju današnjim mišljenjem, ki vero opredeljuje kot oviro svobodi in znanstvenemu raziskovanju, krščanska vera ponuja odgovor, ki je verodostojen tudi na etično-filozofskem področju in ponuja celostne moralne poglede, znotraj katerih lahko človeški razum raziskuje in najde tehtne in prave rešitve. Pri tem je papež izpostavil, da določene vsebine krščanske vere, kot so vrednost človeškega življenja, družbeni vidik osebe, reproduktivni vidik spolnosti središčno mesto družine, ki sloni na zakonski zvezi enega moškega in ene ženske, bistveno osvetljujejo bioetične probleme. Gre za vsebine, ki so zapisane v človeško srce, ki se jih lahko dojame na racionalni ravni kot elemente naravnega moralnega zakona in ki jih lahko sprejmejo tudi tisti, ki ne priznavajo krščanske vere. Naravni moralni zakon ni povezan izključno z verskim prepričanjem. Ker sloni na človekovi lastni naravi, ga lahko sprejme vsako razumsko bitje, kajti naravni moralni zakon predstavlja izhodišče za dialog z vsemi ljudmi, ki iščejo resnico, je izpostavil sveti oče.

Benedikt XVI. je med drugim še poudaril pomembne prispevek Kongregacije za verski nauk na področju prizadevanja za edinost in zvestobo cerkvenemu nauku, kar je tudi prva naloga rimskega papeža. Edinost namreč pomeni predvsem edinost vere, katere prvi varuh je Petrov naslednik.