Splošna avdienca papeža Benedikta XVI.: Beraški redovi 13. stoletja
VATIKAN (sreda, 13. januar 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji splošni
avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu mednarodno skupnost pozval k solidarnosti do
prebivalcev Haitija, ki ga je sinoči prizadel uničujoči potres 7. stopnje po Richterjevi
lestvici, ki mu je sledilo več kot 30 močnejših popotresnih sunkov. Vse ljudi vabim,
naj se mi pridružijo v molitvi za žrtve te katastrofe in za vse, ki za njimi žalujejo.
Tistim, ki so ostali brez domov, in onim, ki so bili v tej nesreči kakor koli preizkušeni,
zagotavljam svojo duhovno bližino, Boga pa prosim, naj jih v njihovem trpljenju teši
in tolaži, je dejal sveti oče. Vse vabim k velikodušnosti, je nadaljeval, da ti naši
bratje in sestre, ki se nahajajo v trenutku potrebe in žalosti, ne bi ostali brez
naše konkretne solidarnosti in aktivne podpore mednarodne skupnosti. Poglavar Rimskokatoliške
cerkve je še prebivalcem Haitija zagotovil pomoč Katoliške cerkve, ki se bo prek svojih
ustanov nemudoma zavzela za zadostitev potreb trpečih. Po zadnjih podatkih naj bi
v rušilnem potresu na Haitiju umrlo več tisoč ljudi. Gre za doslej najmočnejši potres,
ki je prizadel omenjeno območje v zadnjih 200 letih. Po poročanju tujih medijev so
se številne stavbe sesedle v prah, ceste so neprevozne, bolnišnica v haitski prestolnici
Port-au-Prince je porušena, ljudje nimajo zdravil, telefonske in druge veze motene,
elektrike ni. Na ulicah te najrevnejše države na zahodni polobli, kjer kar 80 odstotkov
prebivalcev živi v revščini, vladata kaos in panika. Epicenter včerajšnjega potresa
je bil 15 kilometrov zahodno od prestolnice Port-au-Prince, občutili pa so ga tudi
v Dominikanski republiki in na Kubi. Pomoč Haitiju so obljubile že Združene države
Amerike, Svetovna banka in Evropska unija.
Sicer pa je sveti oče Benedikt XVI.
današnjo katehezo na splošni avdienci posvetil beraškim redovom 13. stoletja ter vernike
pozval k doslednemu in pogumnemu pričevanju za evangelij. Tudi danes, čeprav živimo
v družbah, kjer »imeti« pomembnejše kot »biti«, je zaznati primere občutljivosti za
revščino in solidarnost, ki jih s pogumnimi izbirami ponujajo verniki. Kot je trdil
papež Pavel VI., svet z veseljem posluša tiste učitelje, ki so hkrati tudi priče.
To je lekcija, na katero pri oznanjevanju evangelija ne bi smeli nikoli pozabljati:
živeti to, kar oznanjamo, in biti ogledalo Božje ljubezni, je poudaril papež. Dodal
je, da je cerkvena prenova bila trdna in temeljita prav zahvaljujoč beraškim ali uboštvenim
redovom, katerih bistvena značilnost je posnemanje Jezusa Kristusa v delovanju in
materialnem uboštvu. Redovniki in redovnice teh redov, med katerimi sta denimo frančiškanski
in dominikanski red, so se namreč odpovedali lastništvu nad posestvi in drugimi materialnimi
dobrinami, živeli so med ljudmi in od ljudi. Na ta način so po papeževih besedah želeli
pričevati za zmerno življenje ter si prizadevali biti solidarni do revnih in se zaupati
le Božji previdnosti. Sveti oče je tu izpostavil še zavzetost frančiškanov in dominikancev
na srednjeveški univerzah, ki je, kot je dejal, povabilo vsem vernikom, naj bodo navzoči
na vzgojno-izobraževalnem področju ter naj luč evangelija vnašajo v reševanja vprašanj,
ki zadevajo človeka, njegovo dostojanstvo in njegovo večno usodo.
Druga značilnost
beraških redov pa je bila verska vzgoja ljudi, pri čemer so veliko pozornost posvečali
pridiganju, je pojasnil sveti oče. Frančiškani in dominikanci so po njegovih besedah
vernikom skušali pomagati poglabljati njihovo vero ter jih učili, kako življenje bogatiti
z molitvijo in pobožnostjo. Ljudi so znali pritegniti, česar sad je bila med drugim
tudi ustanovitev tretjega frančiškanskega oziroma dominikanskega reda za vernike laike.
Frančiškani in dominikanski so tako postali duhovni animatorji srednjeveških mest,
je še poudaril rimski škof.
Ob koncu avdience se je sveti oče srečal s Susanno
Maiolo, ki je pred pričetkom lanskoletne božične polnočne svete maše skočila nanj
in ga podrla na tla. Kot je po srečanju sporočil papežev tiskovni predstavnik pater
Federico Lombardi, se je Maiolova svetemu očetu opravičila za neljubi dogodek, Benedikt
XVI. pa je opravičilo sprejel. Lombardi je še pojasnil, da je preiskava dogodka sicer
še vedno v teku.