V Murski Soboti potekala umestitev novega murskosoboškega škofa Petra Štumpfa.

MURSKA SOBOTA (ponedeljek, 11. januar 2010, RV) – Včeraj, na nedeljo Jezusovega krsta, je v stolni cerkvi svetega Nikolaja v Murski Soboti potekala slovesna umestitev novega murskosoboškega škofa monsinjorja Petra Štumpfa, ki ga je papež Benedikt XVI. za to poslanstvo imenoval 28. novembra lansko leto. Slovesnega bogoslužja so se udeležili vsi slovenski škofje, razen škofa Metoda Piriha, in predstavniki iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Srbije, stiški opat Novak, pet diakonov in 73 duhovnikov. Na začetku maše je vse nagovoril in pozdravil dosedanji murskosoboški škof monsinjor Marjan Turnšek, homilijo pa je imel apostolski nuncij v Republiki Sloveniji monsinjor Santos Abril y Castelló, ki je po pridigi novega murskosoboškega škofa Štumpfa tudi umestil. Škof Štumpf pa je v svojem nagovoru izpostavil pomen zaščite družine, ki, kot je dejal vzgaja z besedo, zgledom, z odločitvami in s tem, kako živi.“Težko bomo cenili življenje, če ne cenimo družine, če v imenu napredka zagovarjamo prekinitev nepričakovano spočetega novega življenja, če je cilj le tekmovalnost, uspeh in oblast.”

Mladi po Štumpfovih besedah potrebujejo več kot le programe, učne načrte in štipendije: “Potrebujejo očeta in mater! Za mnoge zakonce je to naporno. Toda ne gre drugače. Ne bežijo mladi iz družin, družine bežijo od mladih. Družine naj se vrnejo k mladim in jim odpirajo smisel za prihodnost. Družina je prvenstveno okolje za obrambo in pospeševanje življenja.”

 
Novi murskosoboški škof je spomnil tudi na sedanjo finančno in gospodarsko krizo ter na vse tiste, ki jih je ta najbolj prizadela, ob tem pa je, sklicujoč se na besede svetega očeta Benedikta XVI., poudaril, da človekovo upanje ne gradi na gospodarskih napovedih: “Človekovo upanje ne gradi na gospodarskih napovedih, čeprav so pomembne. Upoštevati je treba človekovo ustvarjalnost, nadarjenost in sposobnost vplivanja na okolje. Do gospodarske krize lani ni prišlo samo zaradi pohlepa, prej zaradi zanikanja človeškega življenja, kar vodi do padca natalitete.”

 
Ob koncu nagovora je škof Štumpf murskosoboške vernike pozval, naj si skupaj z njim prizadevajo za ohranjanje in razvoj krščanske družine, nove duhovne poklice, za bratsko ljubezen med kristjani različnih skupnosti ter skupaj s civilnimi ustanovami iskati načine pospeševanja za blagor vseh ljudi. “Dragi verniki murskosoboške škofije! Sprejel sem vlogo vašega škofa samo zaradi spoštljive pokorščine svetemu očetu Benediktu XVI. Že ob škofovskem imenovanju se mi je pred apostolskim nuncijem postavilo vprašanje: Sprejeti ali zavrniti?! Pa mi je apostolski nuncij dejal nekako takole: »Ne mislite, da se vaše življenje pričenja šele sedaj. Pri svetem krstu ste že sklenili zavezo z Bogom, z redovnimi zaobljubami ste jo utrdili, z diakonskim posvečenjem ste se zakramentalno vključili v služenje Bogu in ljudem, z duhovniškim posvečenjem zavezo iz dneva v dan obnavljate pri sveti evharistiji.« Tako zame ni vprašanje sprejeti ali zavrniti, ampak, kako ostati zvest in se posvetiti, to je sedaj vprašanje (po Hamletu). Z vami danes sklepam zavezo, zaradi katere sem bil rojen in krščen. Med dva stebra, evharistijo in Marijo, je zasidrana naša škofija. Iz pobožnosti do evharističnega Jezusa in do Matere Marije lahko črpamo smisel za življenje. V škofiji si moramo prizadevati za ohranjanje in razvoj krščanske družine, nove duhovne poklice, za bratsko ljubezen med kristjani različnih skupnosti ter skupaj s civilnimi ustanovami iskati načine pospeševanja za blagor vseh ljudi. Edino v tem vidim prihodnost dežele ob Muri.”

 
Apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Santos Abril y Castello pa je v homiliji izpostavil živo vero Prekmurcev in Prekmurk, ki jih je pozval, naj ohranijo in utrdijo to bogato dediščino: “Dragi bratje in sestre: Nikakor ne morem zaključiti tega svojega nagovora, ne da bi izrazil svoje globoko spoštovanje do vseh članov Cerkve, ki živi na tem lepem koščku Slovenije, ki je dala doslej toliko sadov krščanskega življenja. Živa vera njenih prebivalcev se je izražala v življenju družin, v številnih duhovniških ali redovniških poklicih in v bogastvu tolikih lepih družbenih običajev, javnih ali zasebnih. Spodbujam vas, da ohranite in utrdite to dragoceno dediščino, ki ste jo prejeli. Prav tako sem prepričan – in to prosim Gospoda – da boste vsi vi, družine, duhovniki, redovniki in redovnice ter dejavni laiki, s škofovo pomočjo vam, in z vašo pomočjo njemu, znali ljubiti in ohranjati vaše najboljše vrednote, z vso potrebno odprtostjo za vesoljnost Cerkve in za vrednote drugih. Tako bomo, združeni v Kristusovi ljubezni, lahko nadaljevali izgrajevanje civilizacije ljubezni, ki jo še danes tako zelo potrebujejo Slovenija, Evropa in svet.”