Papež Benedikt XVI. sprejel diplomatski zbor akreditiran pri Svetem sedežu.

VATIKAN (ponedeljek, 11. januar 2010, RV) - Papež Benedikt XVI. je dopoldne svoj nagovor članom diplomatskega zbora začel z odlomkom 2. božičnega slavospeva, ko Cerkev moli: On, nevidni Bog, je v sveti skrivnosti božičnega praznika kot človek postal viden našim očem. Rojen pred vsemi veki, je začel živeti v času, da bi dvignil vse, kar je po grehu padlo, v sebi prenovil vesoljno stvarstvo in izgubljeno človeštvo poklical nazaj v tvoje kraljestvo. V božičnem času smo torej motrili skrivnost Boga in skrivnost stvarstva, je dejal sveti oče, ko so angeli pastirjem oznanili veselo novico, da je človek odrešen, stvarstvo pa obnovljeno. Sveti oče je svoj nagovor diplomatom postavil v teološko-okoljevarstveni okvir. Pri tem je takoj naglasil, da je Katoliška cerkev odprta vsem ljudem, narodom in državam, ker v Bogu obstaja zato, da bi bila v službi vsem. Tako zastavljen okvir je svetemu očetu dal izvrstna izhodišča za nizanje ključnih vprašanj našega časa in oblikovanje odgovorov na sedanje izzive. Izhodišča zanje so nakazana v papeževi okrožnici Ljubezen v resnici, v kateri papež pravi, da so najgloblje korenine ključnih problemov našega časa v bistvu v današnji sebični miselnosti, ki pozablja na meje, ki jih ima vsako bitje. Ta miselsnost danes ogroža celo celotno stvarstvo. Med najbolj perečimi vprašanji naj navedemo le naslednje.

Sveti oče je na prvo mesto postavil zapuščino propadlih materialističnih in ateističnih režimov, ki so za seboj pustili globoke rane ne le na ravni dostojanstva in svobode oseb in narodov, ampak tudi v naravi, ko so onesnažili zemljo, vode in zrak. Zanikanje Boga ne zmaliči le svobode človeške osebe, ampak razdejanji tudi stvarstvo! Zato varovanje okolja ni le estetsko vprašanje, ampak je predvsem moralna zahteva, ker je tudi narava izraz ljubezni in resnice, ki prihajata od Boga.

Dve naslednji veliki vprašanji sta varovanje okolja in pravična uporaba zemeljskih dobrin. Reševanje obeh vprašanj je potrebno postaviti v nove mednarodne okvire, ker zemlja nudi dovolj hrane za vse njene prebivalce.

Naslednje veliko vprašanje je nasilje, je dejal sveti oče diplomatom. Na tej ravni je potrebno delovati na temelju pravičnosti, solidarnosti in z državniško daljnovidnostjo, zlasti ko nasilje izhaja iz verskih nagibov.

Vsi navedeni in drugi problemi človeštva, je nadaljeval papež, imajo svoje najbloblje korenine v moralnem redu. Zato je to vprašanje potrebno reševati na vzgojni ravni, ker samo tako lahko učinkovito spremenimo miselnost ljudi in vzpostavimo nove stile življenja. Na tej ravni pa lahko največ stori skupnost verujočih. Da pa bo to možno in učinkovito, je verujočim potrebno priznati vlogo v javnosti. Na tem mestu je sveti oče ponovno obsodil nove oblike laicističnosti v zahodnih krogih, ki na osnovi iztirjenega relativizma opravičujejo nasilje nad verniki in na ta način onesnažujejo »človeško ekologijo«. Papež je spodbudil razmišljanja o pozitivni laičnosti, ki bo odprta in bo temeljila na pravični avtonomiji svetnega in duhovnega reda.

V zaključnem delu govora je sveti oče nanizal vrsto odprtih vprašanj in posebej pohvalil sporazum med Hrvaško in Slovenijo o mejnih vprašanjih na morju in kopnem. Svoj govor pa je zaključil z mislijo sv. Pavla, ki je zapisal, da vse stvarstvo trepeta in trpi v pričakovanju dokončnega razodetja našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je prvorojenec vsega stvarstva. Njegova luč in moč pa naj nam pomagata spoštovati človeško ekologijo, ker je knjiga stvarstva le ena in nedeljiva.