Papež Benedikt XVI. sprejel diplomatski zbor akreditiran pri Svetem sedežu.
VATIKAN (ponedeljek, 11. januar 2010, RV) - Papež Benedikt XVI. je dopoldne
svoj nagovor članom diplomatskega zbora začel z odlomkom 2. božičnega slavospeva,
ko Cerkev moli: On, nevidni Bog, je v sveti skrivnosti božičnega praznika kot človek
postal viden našim očem. Rojen pred vsemi veki, je začel živeti v času, da bi dvignil
vse, kar je po grehu padlo, v sebi prenovil vesoljno stvarstvo in izgubljeno človeštvo
poklical nazaj v tvoje kraljestvo. V božičnem času smo torej motrili skrivnost
Boga in skrivnost stvarstva, je dejal sveti oče, ko so angeli pastirjem oznanili veselo
novico, da je človek odrešen, stvarstvo pa obnovljeno. Sveti oče je svoj nagovor diplomatom
postavil v teološko-okoljevarstveni okvir. Pri tem je takoj naglasil, da je Katoliška
cerkev odprta vsem ljudem, narodom in državam, ker v Bogu obstaja zato, da bi bila
v službi vsem. Tako zastavljen okvir je svetemu očetu dal izvrstna izhodišča za nizanje
ključnih vprašanj našega časa in oblikovanje odgovorov na sedanje izzive. Izhodišča
zanje so nakazana v papeževi okrožnici Ljubezen v resnici, v kateri papež pravi, da
so najgloblje korenine ključnih problemov našega časa v bistvu v današnji sebični
miselnosti, ki pozablja na meje, ki jih ima vsako bitje. Ta miselsnost danes ogroža
celo celotno stvarstvo. Med najbolj perečimi vprašanji naj navedemo le naslednje.
Sveti oče je na prvo mesto postavil zapuščino propadlih materialističnih
in ateističnih režimov, ki so za seboj pustili globoke rane ne le na ravni dostojanstva
in svobode oseb in narodov, ampak tudi v naravi, ko so onesnažili zemljo, vode in
zrak. Zanikanje Boga ne zmaliči le svobode človeške osebe, ampak razdejanji tudi stvarstvo!
Zato varovanje okolja ni le estetsko vprašanje, ampak je predvsem moralna zahteva,
ker je tudi narava izraz ljubezni in resnice, ki prihajata od Boga.
Dve naslednji
veliki vprašanji sta varovanje okolja in pravična uporaba zemeljskih dobrin. Reševanje
obeh vprašanj je potrebno postaviti v nove mednarodne okvire, ker zemlja nudi dovolj
hrane za vse njene prebivalce.
Naslednje veliko vprašanje je nasilje, je
dejal sveti oče diplomatom. Na tej ravni je potrebno delovati na temelju pravičnosti,
solidarnosti in z državniško daljnovidnostjo, zlasti ko nasilje izhaja iz verskih
nagibov.
Vsi navedeni in drugi problemi človeštva, je nadaljeval papež,
imajo svoje najbloblje korenine v moralnem redu. Zato je to vprašanje potrebno reševati
na vzgojni ravni, ker samo tako lahko učinkovito spremenimo miselnost ljudi in vzpostavimo
nove stile življenja. Na tej ravni pa lahko največ stori skupnost verujočih. Da pa
bo to možno in učinkovito, je verujočim potrebno priznati vlogo v javnosti. Na tem
mestu je sveti oče ponovno obsodil nove oblike laicističnosti v zahodnih krogih, ki
na osnovi iztirjenega relativizma opravičujejo nasilje nad verniki in na ta način
onesnažujejo »človeško ekologijo«. Papež je spodbudil razmišljanja o pozitivni laičnosti,
ki bo odprta in bo temeljila na pravični avtonomiji svetnega in duhovnega reda.
V
zaključnem delu govora je sveti oče nanizal vrsto odprtih vprašanj in posebej pohvalil
sporazum med Hrvaško in Slovenijo o mejnih vprašanjih na morju in kopnem. Svoj govor
pa je zaključil z mislijo sv. Pavla, ki je zapisal, da vse stvarstvo trepeta in trpi
v pričakovanju dokončnega razodetja našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je prvorojenec
vsega stvarstva. Njegova luč in moč pa naj nam pomagata spoštovati človeško ekologijo,
ker je knjiga stvarstva le ena in nedeljiva.