Duhovna misel za praznik Jezusovega krsta

S praznikom Jezusovega krsta se zaključi božični čas. Adventni čas se je odprl s klicem preroka Izaije: “O da bi predrl nebo in stopil dol“ (Iz 63,19). Nebo se je v resnici predrlo in dežilo Pravičnega. Današnji dogodek Jezusovega krsta kaže prav na to. “Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«.

Odprto nebo ni uvod v gledanje nekega nebeškega sveta. Odprto nebo je začetek spuščanja Božjih dobrin na zemljo. Te dobrine naj bi bile značilne za Božje ljudstvo v mesijanski dobi. Njihova glavna dobrina je prav Sveti Duh, ki ga Jezus, Božji sin izlije na vse. Simbol goloba nakazuje eshatološki značaj dogodka. Kaže da je Jezus Mesija in začetek mesijanske skupnosti. Spominja nas na golobico iz visoke pesmi, ki je Jahvejeva nevesta. Janez Krstnik pa bo vzkliknil: „Kdor ima nevesto je ženin. Ženinov prijatelj pa, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli zaradi ženinovega glasu. To moje veselje je torej zdaj dopolnjeno. On mora rasti, jaz pa se manjšati“ (Jn 3,29). Svetega Duha, ki se je spuščal na Jezusa v obliki goloba, je videl samo Janez Krstnik. Ljudje so slišali le glas. Janez je doumel, da je Jezusovo poslanstvo, da vzpostavi golobico, novo ljudstvo, ki ga oživlja in razvnema Sveti Duh.

Moliva, da bi Bog predrl tudi tvoje in moje srce, da bi se tudi nama končno v vsej svoji lepoti pokazalo obličje Božjega Sina, največjega pričevalca Božje ljubezni do ljudi.

Zato nama pravi Pavel v pismu Titu: Zdaj pričakujemo, da se bo uresničilo blaženo upanje in se bo razodela slava vélikega Boga in našega odrešenika Jezusa Kristusa.

Tudi midva pričakujeva, da se nama Gospod Jezus pokaže v vsaki življenjski okoliščini. Tudi midva moliva: daj da bom lahko videl obličje tvojega Sina; daj da bo moje srce prevzeto od njegove lepote. Odpri najino srce za njegove besede, da se srcu razodene tvoja ljubezen in bomo ozdravljeni. Naj živo doživiva Tvoje odpuščanje, da bova lahko živela z vsemi kot eno telo in duša, v tvojem Duhu, kot nova človeka novega ljudstva.

V trenutku Jezusovega krsta so navzoči slišali le glas: »Ti si moj ljubljeni sin, nad teboj imam veselje«. Slišali so Božjo besedo, ki pričuje o Sinu. Da ne bi zgrešila nama Jezus tudi sam ponavlja: »Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni« (Jn 5,39).

V ljubljenem Sinu lahko odkrijeva, sprejemava, srečava in objameva pričo Boga Očeta. V svetem pismu sta samo še dva odlomka, kjer je omenjen ljubljeni sin. V prvi Mojzesovi knjigi 22,2 je Bog Abrahama prosil, da mu daruje ljubljenega sina Izaka. V Markovem evangeliju 12,6 pa morilski vinogradniki ubijejo gospodarjevega ljubljenega sina, ki ga je poslal k njim, da bi mu izročili pridelek.

V prvem odlomku pridevnik »ljubljeni« kaže na Abrahamovo trdno vero, ki Bogu izroči svoje srce. V evangeliju pa ta pridevnik kaže na korenitost Božje ljubezni do vsakega človeka. Bog tebe in mene tako ljubi, da je pripravljen dati svojega Sina, da ga zavrneva. A Gospodove misli presegajo tvoje in moje misli. Ko Božja beseda doda: »nad teboj imam veselje«, pokaže vso globino skrivnosti v katero naju vabi. Lahko razumeva tudi takole: »v tebi je moja Ljubezen popolna«. Vsa Očetova ljubezen je za Sina in vsa Sinova ljubezen je za Očeta. Vsa Božja ljubezen je v učlovečenem Božjem sinu in zanj. On je Bog, ki je postal človek. V njem je Očetova ljubezen popolna. V njem lahko tudi ti in jaz gledava vso širino in globočino te ljubezni, ki uresniči svoje sanje o stvarjenju in človeštvu. Tudi zate in zame.

Beseda »Popolna« vključuje tudi vse to kar bova midva kot človeka, združena z Jezusom, v tem življenju uresničila (prim. Kol 1,24-29). Lahko pa besede »nad teboj imam veselje« razumeva tudi takole: »v tebi je moja volja uresničena in popolna«. Božja volja je ljubezen do vsakega človeka. V Jezusu ta ljubezen zasije v vsej polnosti in korenitosti. Če sva v Kristusu, se tudi v nama uresničuje Očetova volja, kajti tudi iz naju izžareva njegova ljubezen. Tudi iz naju lahko žari Sveti Duh, ki ga je bil Jezus poln in ga je na binkoštni praznik izlil na vse, ki ga želijo in sprejmejo. Kar morava tudi midva nad vse želeti je Kristusov Sveti Duh in njegovo sveto delovanje. Če želiš lahko na začetku leta skupaj prosiva, da tudi v nama zasije in doseže vse druge.


Pripravil: p. Viljem Lovše