Papež pred nedeljsko opoldansko molitvijo: »Naše upanje je v Bogu.«

VATIKAN (nedelja, 3. januar 2010) – Danes, na drugo nedeljo po božiču in prvo v novem letu, se je na Trgu sv. Petra v Vatikanu zbralo nad 50.000 vernikov k opoldanski molitvi s svetim očetom. Na začetku krajšega nagovora je papež vsem ponovno zaželel božjega blagoslova in vse dobro v Gospodu, nato pa govoril o krščanskem upanju v duhu današnjih mašnih beril. Naše upanje ne temelji na gospodarskih predvidevanjih, ampak je Bog naše upanje, vendar ne v smislu neke splošne vernosti ali kakšnega verskega fanatizma. Mi zaupamo v Boga, ki je v Jezusu Kristusu popolnoma in dokončno razodel svojo voljo, da bo z nami, da bo s človekom delil njegovo zgodovino in nas vse privedel v svoje Kraljestvo ljubezni in življenja. To veliko upanje namreč navdihuje in včasih popravlja naše človeške upe.

Sveti oče je nato na kratko povzel vsebino treh današnjih mašnih beril in dejal, da ta besedila ne potrjujejo le dejstva, da je Bog Stvarnik vesoljstva, kar učijo tudi druga verstva, ampak, da je Bog naš Oče, »ki nas je v njem izvolil pred stvarjenjem sveta, ... in nas vnaprej določil, naj bomo v Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,4-5). Zaradi tega je Kristus postal človek. O skrivnosti učlovečenja Božjega Sina govori že stara zaveza, zlasti tam, kjer se Božja modrost istoveti z Mojzesovo postavo. Modri Sirah namreč pravi: »Tedaj mi je Stvarnik vsega odkazal prostor za šotor in rekel: 'V Jakobu postavi svoj šotor, v Izraelu prevzemi svojo dediščino!« (Sir 24,8). V Jezusu Kristusu je Božja postava postala živa priča, zapisana v srce enega človeka, v katerem je po delovanje Svetega Duha, v telesu prisotna vsa polnost Božanstva (prim. Kol 2,9).

V zaključnem delu svojega govora je papež opisal, zakaj je to pravi razlog upanja za človeštvo. Zgodovina človeštva ima svoj smisel, ker v njej biva in deluje Božja modrost. Vendar se božja zamisel ne uresničuje avtomatično, ker je to načrt ljubezni, ljubezen pa, kot vemo, poraja svobodo in zahteva ter predpostavlja svobodo. Božje kraljestvo zagotovo prihaja oziroma je že prisotno v zgodovini in je, zahvaljujoč Kristusovemu prihodu, že premagalo negativno moč hudega duha. Vsak moški in vsaka ženska pa sta odgovorna, da Kristusa sprejmeta v svoje življenje dan za dnem. Zato bo tudi leto 2010 bolj ali manj dobro, v kolikor bo vsak od nas sodeloval z Božjo milostjo. Od Marije se lahko učimo takšne duhovne drže. Božji Sin v njej ni postal človek brez njenega svobodnega pristanka. Vsakokrat ko Gospod želi z nami storiti korak več proti obljubljeni deželi, prej potrka na naše srce in pričakuje naš »da« v malih in velikih odločitvah. Naj nam Marija pomaga, da bi vedno sprejeli Božjo voljo ponižno in pogumno, da bi tudi življenjske preizkušnje in trpljenje sodelovale in pospešile prihod Kraljestva pravičnosti in miru.