Duhovna misel za praznik Marije, svete Božje matere

Prvi januar, novo leto, sovpada z Božično osmino. Cerkev še naprej poudarja resnico in verodostojnost učlovečenja Božjega Sina, Odrešenika. Spominja se Marijinega veličastva božjega materinstva. On je Kristusova mati in mati vse Cerkve. Tako moli molitev po obhajilu na izrecno željo papeža Pavla VI. Cerkev pa s spominja tudi obreda obrezovanja deteta Jezusa, ko je po osmih dneh prejel svoje ime. Ves dan novega leta Cerkev namenja svetovnemu dnevu prošnje za mir. Vsemu svetu oznanja, da je v Kristusu prišlo do sprave med nebesi in zemljo. Poudarja, da je mir med ljudmi kot odsev in sijaj Božjega blagoslova.

Dano nam je bilo Božje ime. Nič več ni razloga za strah. In če strah nima več oblasti nad srci, potem tudi ni več nasilja in krivic, ki so ofenzivna orodja za samoobrambo. Božje ime, čeprav ostaja skrivnost, ima obličje. Njegovo ime smo izbrali ljudje, čeprav po navdihu angelov.

Božje ime je Jezus, sin Device. Tisti Jezus, ki ga sedaj častimo kot otroka v betlehemskih jaslih. To je dobra novica za ves svet. Jezus je Božji blagoslov in varstvo za ljudi. On je Božje obličje, ki izraža dobrotljivost in usmiljenje. On je pečat Božjega miru nad ljudmi, kakor je prerokovala slovesna izraelska molitev: Naj te blagoslovi Gospod in te varuje. Naj razjasni svoj obraz nad teboj in ti bo naklonjen. Gospod se obrne k tebi in ti da mir”.

Po učlovečenju lahko zares vidimo, da nas je Gospod blagoslovil, obrnil k nam svoj obraz in nam podaril mir. Postal je otrok, rojen iz žene. S tem poudari, da je resnično sin matere in Boga Očeta. Zaradi tega bodo tisti, ki ga bodo prepoznali in priznali, tudi sami imenovani Božji sinovi.

Kdo so tisti, ki so imenovani Božji sinovi? To so tisti, ki jih vodi in vlada Sveti Duh. V njegovi moči so ustvarjalci miru. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. V pismu Galačanom sv. Pavel piše: “Ker pa ste sinôvi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.”.

Za mir delamo kakor sinovi, ne kakor sužnji. Nikomur nismo sužnji. Nobeni ideologiji. Nismo sužnji niti zaradi lagodnosti niti zaradi strahu. Nismo sužnji ne notranjih ne zunanjih dobrin. Smo sinovi edinega Dobrega, ki je Kristus sam. On je Božji mir, katerega moč presega vsako umevanje in varuje srce in misli (prim. Flp 4,7). Človek lahko išče mir tudi kot suženj. S tem bo seveda pospeševal še strašnejše nasilje in ne bo mogel nikomur ohraniti dostojanstva. Mir, ki prihaja od Boga, ne prenaša dvoumnosti in mask. Vodi nas, da priznamo vsem skupno dostojanstvo, ki izhaja iz edinega Očeta, edinega, ki je pravičen zato ker je usmiljen.

Jezus, Božji sin, je pokazal kako Božji mir v človeški zgodovini lahko privedemo h koncu. Kdor hoče živeti in okušati njegovo dediščino mu mora samo slediti in bo potem tudi sam izžareval Božje obličje med ljudmi. To je najlepši dar in sad, ki ga lahko podarim svojim bratom in sestram. Podobno kot Marija. Podarila nam je najlepši dar človeštvu Božjo Besedo. Zato danes lahko v veselju in hvaležno moliva: Dobri Oče, ki si v devici in materi Mariji, ki je blagoslovljena med ženami, postavil dom tvojega Sina, ki je postal človek med nami, podari nam svojega Duha, da bomo zaradi tvojega blagoslova v vsem svojem življenju pripravljeni sprejeti tvoj dar”. Ta dar je Kristusov mir. Naj nič ne ostane zunaj njega.

(4 Mz 6,22-27; Ps 67; Gal 4,4-7; Lk 2,16-21)


Pripravil: p. Viljem Lovše