VATIKAN (ponedeljek, 21. december 2009, RV)– Papež Benedikt XVI. je danes v
Vatikanu sprejel kardinale, nadškofe, škofe in predstojnike vatikanskega governatorata,
ki jim je voščil vesele božične praznike. Sveti oče, ki je svojim ožjim sodelavcem
spregovoril o nekaterih pomembnejših dogodkih iztekajočega se leta, je poudaril, da
se mora človeštvo ponovno naučiti priznati krivdo in narediti korak k drugemu, da
bi tako lahko zagotovilo mir. Danes se moramo ponovno naučiti sposobnosti priznanja
krivde, otresti se moramo iluzije, da smo nedolžni. Ponovno se moramo naučiti kesanja
in se pustiti spremeniti, iti moramo naproti drugemu in Bogu dovoliti, da nam podari
pogum in moč za to prenovo. V tem našem svetu moramo ponovno odkriti zakrament svete
spovedi in sprave, je poudaril sveti oče in opozoril, da ta zakrament počasi pri veliki
večini ljudi izginja iz njihovega življenja, kar je po njegovih besedah znamenje izgube
pristnosti v človekovem odnosu do njega samega in do Boga. Ta izguba pa, je dejal
papež, pomeni nevarnost za človeštvo in ogroža mir. Sicer pa je papež v daljšem govoru
spomnil na svoja tri letošnja apostolska potovanja, in sicer na afriško celino, v
Sveto deželo in v Republiko Češko. Največjo pozornost je posvetil svojemu apostolskemmu
potovanju v Afriko, kjer se je mudil od 17. do 20. marca, in zasedanju druge posebne
škofovske sinode za Afriko, ki je od 4. do 25. oktobra potekala v Vatikanu na temo
Cerkev v Afriki v službi sprave, pravičnosti in miru. Ko je govoril o potrebi po spravi,
je dejal, da se mora spraviti sleherna družba, ki želi zaživeti v miru. Vsaka družba
potrebuje spravo, da bi lahko živela v miru. Sprava je potrebna za pravično politiko,
toda sprave ne more uresničiti le politika. Sprava je predpolitični proces in nujno
izvira iz drugih virov, je pojasil sveti oče. V nadaljevanju je opozoril, da je človek,
ki ni spravljen z Bogom, hkrati tudi v nesozvočju s stvarstvom, ni spravljen s samim
seboj, želi biti nekaj drugega, kot je, in zato ni spravljen niti s svojim bližnjim.
Del procesa sprave so po papeževih besedah tudi priznanje krivde, prošnja za odpuščanje
in kesanje, to je pripravljenost na trpljenje zaradi krivde, da bi se lahko človek
na ta način spremenil, pa tudi zastonjskost in velikodušnost.
Papež je
nato govoril o svojem zgodovinskem potovanju v Sveto deželo, kjer se je mudil od 8.
do 15. maja ter obiskal še Jordanijo, Nazaret, Betlehem in Jeruzalem. Ko je govoril
o krajih, kjer je živel, umrl in vstal od mrtvih človekov odrešenik Jezus Kristus,
je sveti oče dejal, da vera ni mit, pač pa resnična zgodovina. Vera ni nek mit ali
bajka. Vera je resnična zgodovina, katere sledi se lahko dotaknemo, je dejal rimski
škof, ki je letos Sveto deželo obiskal prvič. Poudaril je še, kako se je Bog resnično
pokazal, ko se je učlovečil v Jezusu Kristusu. Kot Vstali ostane pravi človek, našo
človeškost neprestano odpira Bogu in je vselej porok dejstva, da je Bog Bog, ki je
z nami, nam je blizu. Da, Bog živi in je v odnosu z nami. V vsej svoji veličini je
Bog z nami, ki nas neprenehoma kliče: pustite se spraviti z menoj in med seboj, je
spomnil Benedikt XVI. Ob koncu je govoril še o svojem potovanje na Češko, konec septembra,
ob 20. obletnici padca komunizma in ponovnega rojstva demokracije. Na tridnevnem obisku
v državi, ki je poleg Estonije država z največjim odstotkom ateistov v Evropi, je
sveti oče tamkajšnjo Cerkev želel spodbuditi, naj bo kljub zelo razbohoteni sekularizaciji
nosilka življenja, upanja in ljubezni. Danes, bi moralo biti v središču in največja
skrb Cerkve ter nove evangelizacije dejstvo, da se sodobni človek otepa vprašanja
o Bogu, ki ga ne vidi kot temeljnega vprašanja za njegov obstoj. Zato bi po papeževih
besedah tudi danes bilo treba odpreti “dvorišče poganov”, kot ga je imel tempelj v
Jeruzalemu, kjer bi ljudje lahko na kak način prišli v stik z Bogom, ne da bi ga pred
tem poznali in preden bi odkrili dostop do njegove skrivnosti. Dialogu med verstvi
se mora danes pridružiti predvsem dialog s tistimi, za katere je vera nekaj tujega
in s tistimi, ki Boga ne poznajo, a vendarle ne želijo ostati preprosto brez njega,
pač pa se mu želijo približati vsaj kot neznancu, je še poudaril papež.