Drugi dan devetdnevnice pred božičem

Temeljno načelo pri presojanju pristnosti kristjanove molitve, pravi kardinal Martini v svojih razmišljanjih o molitvi, je v tem, ali je molivec ves usmerjem v sebe samega, v svoj notranji svet, ki ga nekako sili, da išče zgolj osebna zadovoljstva, ali pa kristjan iskreno in jasno postavi svoje življenje na razpolago ljudem, ki ga potrebujejo in da zna trpeti z najbolj revnimi in potrebnimi. Za tako molitev naj si prizadeva, vsakdo pa naj se osebno postavi dan za dnem v službo ljudem.

Evangelist Luka v prvem delu svojega evangelija, kjer poroča o Jezusovemu otroštvu, opiše, kako so molili Marija, teta Elizabeta, duhovnik Zaharija in starček Simeon. Nocoj se na kratko zadržimo ob prvem delu Marijine hvalnice Magnificat. Evangelist Luka je Marijin Magnificat postavil med dve novozavezni napovedi. Prva je napoved Zahariji v templju, da bo dobil sina, ki naj ga imenuje Janez in njegovim rojstvom. Druga pa je angelova napoved Mariji, da bo postala Božja Mati, ker bo rodila Mesijo, Odrešenika.

Marijina hvalnica nam pomaga vstopiti v dogajanje v njeni duši potem, ko ji je angel oznanil, da bo Mesijeva Mati. Kaj se je od takrat v njeni duši dogajalo? Po oznanjenju je Marija oseba, ki v sebi nosi veliko skrivnost, ki je v globini spremenila njeno življenje in jo je zaznamovala za vse življenje. Kljub temu, da te skrivnosti ne more nikomur razložiti, je v njej vir posebnega veselja. Hkrati pa jo ta skrivnost skrbi in ji povzroča bolečino. Največja bolečina je ta, da ne ve kako bi skrivnost, ki jo nosi v telesu in srcu, sporočila svojemu zaročencu Jožefu. Kako naj mu razloži, da se v njej uresničuje Božji skrivnostni načrt odrešenja, ki ga je izvljeno ljudstvo stoletja pričakovalo? Stanje Marijine duše je bilo silno zapleteno, v sebi je nosila veliko skrivnost, ki je ni mogla nikomur zaupati.

V tej boleči osamljenosti se je podala na obisk k teti Elizabeti. Ko jo je Elizabeta pozdravila Blažena med ženami, se je Marija prvič počutila sprejeto, vedela je, da jo teta razume in da ji lahko zaupa svojo skrivnost. Med njima se je vzpostavilo razumevanje v ljubezni, z veliko dobrohotnostjo in zaupanjem. Marija se je notranje počutila svobodno, da lahko na glas pove vse tisto, kar je bilo v njeni notranjosti. In Marija je pojoč povedala vse, kar jo je napolnjevalo z radostjo, njena izpoved je prava pesem veselja in izvirna molitev.