Milanski nadškof Tettamanzi o sv. Ambrožu, zavetniku Milana

MILANO (ponedeljek, 7. december 2009, RV) – Milanska nadškofija je danes obhajala praznik svojega zavetnika, sv. Ambroža. Slovesno sveto mašo je v milanski katedrali, posvečeni temu velikemu škofu in cerkvenemu učitelju, daroval milanski nadškof kardinal Dionigi Tettamanzi. Kot je dejal v homiliji, je praznik sv. Ambroža priložnost, ki vabi, da z očmi vere gledamo v Kristusa, da z ljubeznijo in radostjo motrimo Njegov obraz, da prodremo v intimnost njegovega srca, ki je obraz in srce dobrega pastirja. V motrenju Kristusovega obraza pa je po kardinalovih besedah moč videti tudi odsev obraza sv. Amroža, v čigar življenju je vidna podoba Kristusa, dobrega pastirja. Na obrazu sv. Ambroža najdemo obrazne poteze samega Kristusa, in to je sad milosti, ki mu jo je poklonil Gospod, ko ga je poklical k vodenju Cerkve v Milanu, je dejal kardinal Tettamanzi in v nadaljevanju spregovoril o svetnikovih zapisih o Jezusu kot dobrem pastirju. Sv. Ambrož je močno izpostavljal zelo oseben odnos med Jezusom dobrim pastirjem in vsako posamezno ovco, ki predstavlja vsakega vernika posebej in poudarjal, da globok in oseben odnos vsakega kristjana vodi v zaupno molitev, molitev iz srca v srce. Kardinal Tettamanzi, da mnoge kratke molitve, ki jih je svetnik zapisoval tudi med vrstice svojih najbolj teoloških del, kažejo na njegov zelo oseben in intimen odnos z Jezusom. Ta odnos hkrati postane moč za sprejemanje Kristusovih darov, milosti in obveznosti, ki so dani, da se lahko živimo kot pravi Kristusov učenec, kot ovce, ki vedno bolj poznajo in ljubijo pastirja svojih duš. V zapisih sv. Ambroža o dobrem pastirju pa se po Tettamanzijevih besedah prav tako odražajo podoba in značilnosti škofov. Njim sta namreč zaupani skrb in vodenje črede oziroma božjega ljudstva. Je vodenje, ki se nanaša na ponovno zbiranje črede in še posebej pomeni nad čredo bdeti in jo braniti pred sovražniki duhovnosti. V Ambroževem razumevanju bdenja nad čredo se kaže pastirjevo oznanjevalno poslanstvo, njegova naloga odsevati Kristusovo luč, hraniti ovce z cerkvenim naukom, Gospodovo z resnico, voditi svojo čredo po zelenih pašnikih božje modrosti, milosti in kreposti. Pastirji so torej poklicani, da sledijo Kristusu kot vzor skrbi za čredo, ki jim je zaupana, kajti vam dobri pastir je svojim ovcam vzor življenja, je dejal milanski nadškof Tettamanzi.

Sv. Ambrož je živel v 4. stoletju in bil v milanskega škofa posvečen leta 374. Dobro je poznal bogoslovni nauk in Sveto pismo ter bil znan po odličnih pridigah. Pomembno vlogo je odigral kot bogoslovni pisatelj in oblikovalec zahodne pobožnosti. Zapustil je bogato zbirko bogoslovnih spisov, pridig in pisem ter bil goreč apostol socialne pravičnosti. Leta 1298 je bil razglašen za cerkvenega učitelja.