Papež Benedikt XVI. sprejel argentinsko in čilsko predsednico

VATIKAN (sobota, 28. november 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes ob 25. obletnici podpisa mirovnega sporazuma med Argentino in Čilom v svoji apostolski palači v Vatikanu sprejel predsednici omenjenih držav, Cristino Fernandez de Kirchner in Michelle Bachelet. Sveti oče je predsednici najprej sprejel ločeno v okviru zasebne avdience, nato pa še skupaj. V govoru je poudaril, da je podpis mirovnega sporazuma med Argentino in Čilom, h kateremu je pripomogel nekdanji papež Janez Pavel II., ki je leta 1978 preprečil oboroženi spopad med državama, zgled moči človeškega duha in hrepenenja po miru. Mirovni sporazum je svetel zgled moči človeškega duha in želje po miru ter je proti barbarstvu in nerazumskosti nasilja in vojn kot sredstvoma za reševanje nasprotij. Zato je treba v vsakem trenutku in odločno vztrajati pri razreševanju sporov na podlagi stvarnih možnosti, kot sta dialog in sporazum, ter s pomočjo potrpežljivih pogajanj in potrebnih prizadevnosti, pri tem pa je treba upoštevati upravičene zahteve in legitimne interese vseh sprtih strani, je poudaril sveti oče in izrazil prepričanje, da je to vedno mogoče, če tisti, ki jih ljudstvo izvoli za služenje državi in narodu, delujejo v skladu z moralnimi prepričanji, z vedrino duše in z nenehnim stremljenjem k skupnemu dobremu za narod kot tudi za ves svet. Za doseg miru pa je, kot je dejal papež, treba spodbujati pristno kulturo življenja, ki človekovo dostojanstvo spoštuje v vsej njeni polnosti, ter krepiti družino kot osnovno celico družbe, prav tako pa se je treba boriti proti revščini in korupciji, zagotavljati dostop do kakovostne izobrazbe vsem ljudem, podpirati gospodarsko rast in utrjevanje demokracije ter odpravljati nasilje in izkoriščanje, še posebej izkoriščanje žensk in otrok.

Papež Benedikt XVI. je v nadaljevanju govora izpostavil vlogo svojega predhodnika Janeza Pavla II. pri rešitvi spora med Argentino in Čilom, rekoč da se je poljski papež tudi v tem primeru pokazal kot velik glasnik in mojster miru. 25 let pozneje, je še dejal Benedikt XVI., ugotavljamo, kako je ta zgodovinski dogodek pozitivno in okrepilno učinkoval na obe bratski državi, ki ju je spodbul k bratstvu ter k tesnejšemu sodelovanju in združevanju.

Sveti oče je sicer tudi v zasebnih pogovorih z De Kirchnerjevo in Bacheletovo spregovoril o pomenu mirovnega sporazuma med Argentino in Čilom ter o vlogi Božjega služabnika Janeza Pavla II. in kardinala Antonia Samoreja pri reševanju ozemeljskih vprašanj med državama. Sogovornici sta se strinjali, da je podpis sporazuma prinesel konkretne pozitivne sadove in blaginjo tako Čilu kot Argentini in njunim prebivalcem ter še vedno ostaja zgled latinskoameriškim državam in vsej mednarodni skupnosti. Sveti oče je s čilsko in argentinsko predsednico spregovoril tudi o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih. De Kirchenerjeva in Bacheletova sta se po zasebni ločeni avdienci sestali še s papeževim državnim tajnikom kardinalom Tarcisijem Bertonejem in tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami nadškofom Dominiquom Mambertijem.