Ob letu duhovništva
V središču ljubezni 

Da bi ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, našli temelj svojega življenja ter spoznali Kristusovo ljubezen. To je želja apostola Pavla izrečena Efežanom in izrečena kristjanom našega časa. Biti ukoreninjen v ljubezni pomeni, biti gnan z notranjo silo, ki celotno človekovo delovanje usmerja v darovanje za drugega. Pomeni zajemati navdušenje iz globine ljubezni, ki jo navdihuje Sveti Duh, da bi tako odgovorili na potrebe drugih. Pomeni prepustiti se zanosu širokosrčnosti, ki zmore privoliti v mnoge žrtve in z vsemi močmi pomaga najbolj potrebnim. Pomeni iskanje rešitev za vsakodnevne težave človeškega življenja v najpopolnejši ljubezni; v ljubezni najti vedno znova novo luč in v samopozabi za dobro drugih najti naraščajočo radost. Biti ukoreninjen v ljubezni pomeni, v vseh okoliščinah odkriti priložnost za še večje odpiranje lastnega srca in priložnost za napredovanje v ljubezni. Vse to s Pavlovimi besedami pomeni, biti utemeljen v ljubezni.

Biti ukoreninjen v ljubezni prav tako pomeni biti prepričan, da ima ljubezen v življenju največjo vrednost. Pot ljubezni se mora prepoznati kot prava pot, ki v svoji čistosti usmerja človeka po božji volji in njegovemu življenju daje pravo smer. Pomembno je, da je ljubezen odkrita v vsaki posamezni okoliščini in dogodku. In da bi se izognili vsem prevaram, ki lahko zavedejo človeka dobre volje, je osrednjega pomena ravno iskrena ljubezen.

To iskrenost tudi Jezus osvetljuje v evangeliju ob različnih priložnostih. Kaj pomeni iskrena in vzajemna ljubezen, pa je Jezus najbolj jasno pokazal svojim učencem pri zadnji večerji, ko jim je dal novo zapoved: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!« Poleg tega jim je tudi umil noge in jim tako dal razumeti, da je sam sebe postavil na zadnje mesto in v ponižno služenje drugim. Predvsem pa je postavil evharistijo, s katero se je ponižal do konca, kot daritev lastnega telesa in krvi. S to hrano in s to pijačo je želel svojim učencem pokazati moč ljubezni, s katero se naj med seboj povežejo in ustvarijo občestvo, zaznamovano z ljubeznijo.

S svojim poučevanjem, s svojim zgledom in ponižnim služenjem ter s postavitvijo evharistije je Jezus dal svojim učencem sposobnost, da živijo v vzajemni ljubezni, da v njej ostanejo ukoreninjeni in utemeljeni. K ukoreninjenosti in utemeljenosti v ljubezni smo tako poklicani tudi kristjani vseh časov in vseh krajev.


Razmišljanje ob letu duhovništva je povzeto po besedilu p. Jeana Galota.