Papež Papeškemu svetu Cor Unum: »Pričevati za Kristusovo ljubezen pomeni služiti in
ljubiti svet, ter ne biti od sveta.«
VATIKAN (petek, 13. november 2009, RV)– Papež Benedikt XVI. je danes,
ko je sprejel udeležence zasedanja Papeškega sveta Cor Unum, poudaril, da pričevati
za Kristusovo ljubezen pomeni služiti in ljubiti svet, ne da bi bili od sveta. Temeljni
cilj tistih, ki delujejo na področju dobrodelnosti, je po papeževih besedah spoznati
usmiljeno obličje Boga, ki želi človeka obvarovati na vseh ravneh, zemeljskih in duhovnih.
Sveti oče se je spomnil vseh tistih vernikov, ki na vseh koncih sveta velikodušno
in predano žrtvujejo svoj čas in svojo energijo za pričevanje za Kristusovo ljubezen,
dobrih Samarijanov, ki se pripogibajo k pomoči potrebnim. Ko je pojasnil, da dobrodelnost
pripada sami naravi Cerkve, je Benedikt XVI. poudaril, da slednja pri oznanjevanju
odrešenjskega sporočila ne sme zanemarjati konkretnih življenjskih pogojev ljudi.
Poslanstvo Cerkve je prizadevanje za izboljšanje življenjskih pogojev ljudi, saj je
Kristusovo odrešenje popolno in zadeva človeka v vseh njegovih razsežnostih: telesni,
duhovni, družbeni in kulturni, zemeljski in nebeški. In prav iz te zavesti so se v
preteklih stoletjih porajale številne dejavnosti in cerkvene ustanove, katerih cilj
je napredovanje ljudi in narodov ter ki neprecenljivo prispevajo k rasti ter uravnoteženemu
in celostnemu razvoju človeških bitij, je poudaril sveti oče. Del pričevanja za Kristusovo
ljubezen je po njegovih besedah tudi prispevanje k ustvarjanju pravičnega družbenega
reda, kot to počno številni verniki, aktivni na gospodarskem, družbenem, pravnem in
kulturnem področju, prav tako pa tudi aktivno sodelovanje v javnem življenju v luči
skupnega dobrega. Naloga Cerkve seveda ni neposredno vmešavanja v politike posameznih
držav, toda krščanska skupnost se ne more in ne sme umikati zaščiti človekovih pravic
in spodbujanju pravičnosti, je poudaril papež. Vera, je nadaljeval, je duhovna moč,
ki očiščuje razum v iskanju pravičnega reda, očiščujoč ga nevarnosti, kot so egoizem,
osebna korist in oblast. Rimski škof je v nadaljevanju govora članom Papeškega
sveta Cor Unum, ki na plenarnem zasedanju razpravljajo na temo Vzgojne poti za vršilce
del usmiljenja, izrazil prepričanje, da je dobrodelnost potrebna tudi v razvitih državah.
Karitativna dela nikoli ne morejo biti odveč, saj odpravljajo trpljenje, osamljenost
in pomanjkanje, težave, ki zahtevajo osebno predanost in konkretno pomoč, je dejal
papež. To mora po njegovih besedah biti prvi cilj vršilcev dobrodelnosti, ki morajo
usmiljeno obličje Boga, ki želi človeka obvarovati na vseh ravneh, zemeljskih in duhovnih,
narediti prepoznano. Za kristjane je zelo pomembno ohranjati pogled, uprt v Kristusovo
obličje, je še dodal papež.