Splošna avdienca papeža Benedikta XVI.:
Clunyjevska reforma in njen vpliv na oblikovanje evropske identitete

VATIKAN (sreda, 11. november 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji splošni avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu poudaril, da tisti, ki ima v srcu pristni humanizem in prihodnost Evrope, ceni in ščiti kulturne in krščanske korenine evropske celine. Sveti oče se je približno šest mesecev po koncu vojne na Šri Lanki spomnil tamkajšnjih evakuirancev in mednarodno skupnost pozval, naj jim pomaga. Oblasti na Šri Lanki prisrčno spodbujam, naj pospeši vrnitev ljudi v njihove domove, vse državljane pa pozivam, naj se v polnem spoštovanju človekovih pravic vključijo v proces pomiritve ter naj sodelujejo pri iskanju pravičnih rešitev za težave, s katerimi se država še vedno spoprijema, je pozval rimski škof, ki je sicer današnjo katehezo posvetil clunyjevski reformi, ki je povzročila temeljito prenovo samostanskega življenja.

Clunyjski menihi so povsod pričevali za ljubezen ter kot nasprotje duhu sovraštva in maščevanja spodbujali Božji mir. V zavesti evropskih narodov se je tako razvijal proces dolgega oblikovanja, ki naj bi pripeljal do spoznanja dveh temeljnih prvin družbe, to je vrednost človeške osebe in primarno dobro miru, je poudaril sveti oče in dodal, kako je clunyjska izkušnja, ki se je razširjala po Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji in Madžarski, imela pomembne in dragocene učinke – ponovno je namreč priklicala primat duhovnih dobrin, vzpostavila budnost do Božjih stvari in do primata Boga, spodbudila pobude in ustanove, ki so se zavzemale za zaščito človekovih pravic, ter vzgajala v duhu miru. Bratje in sestre, molimo, da bi vsi tisti, ki v srcu gojijo pristni humanizem in v njem nosijo prihodnost Evrope, znali ponovno odkriti, ceniti in braniti bogato kulturno in versko dediščino tistega časa, je poudaril papež.

Ko je govoril o delovanju menihov reda Cluny pred skoraj 1100 leti, je sveti oče pojasnil, da je to bilo zaznamovano predvsem z razširjanjem smisla molitve, s prizadevanjem, da bi se za Božje stvari zanimali enako kot do človekovih, ter z dobrodelnostjo do revnih. To prostrano gibanje je v tistem času, ki so ga zaznamovale nestabilni družbeni in politični pogoji, vdori narodov, revščina in predvsem odvisnost opatij od gospostva, po papeževih besedah pomenilo dušo temeljite prenove samostanskega življenja, ki ga je želelo ponovno pripeljati do njegovega izvirnega navdiha. Clunyjski menihi so posebej poudarjali pomen liturgije, molitvem tišine, umetnosti, arhitekture in sakralne glasbe, sadovi njihovega zavzetega in gorečega delovanja pa, kot je dejal Benedikt XVI., niso umanjkali. Papež je tu spomnil predvsem na uvedbo celibata v Rimskokatoliški cerkvi in na odpravo simonije, to trgovanja z duhovnimi stvarmi in cerkvenimi službami. Zahvaljujoč clunyjskemu meniškemu redu je očiščena Cerkev spodbudila odločno družbeno prebujenje, je še dejal papež Benedikt XVI.