Papež sprejel 300 udeležencev svetovnega kongresa za pastoralo migrantov in beguncev 

VATIKAN (ponedeljek, 9. november 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel približno 300 udeležencev šestega svetovnega kongresa za pastoralo migrantov in beguncev, ki v organizaciji Papeškega sveta za pastoracijo preseljencev in turistov poteka od danes do četrtka v Vatikanu na temo Pastoralni odziv na pojav migracij v dobi globalizacije. Sveti oče je v govoru pozval k spoštovanju med različnimi kulturami in narodi ter k sprejemanju migrantov in njihovih družin, ki, kot je poudaril, niso le problem, temveč tudi sredstvo, s pomočjo katerega je mogoče prikladno ovrednotiti pot človeštva in njegov pristni razvoj. Migracijske pojave je po papeževih besedah treba razumeti kot ugoden pogoj za razumevanje med narodi ter za zagotavljanje miru in razvoja, ki pritiče sleherni narod.

Migracije izpostavljajo edinost človeške družine, vrednoto sprejemanja, gostoljubje in ljubezen do bližnjega. To pa se v vsakdanjem življenju kaže v gestah, kot so razdeljevanje, soudeležba in skrb za druge, še posebej za pomoči potrebne, je poudaril rimski škof in kristjane spomnil na njihovo dolžnost biti razpoložljivi Božji besedi, ki jih vabi k posnemanju Jezusa Kristusa in k povezanosti z njim. Samo na ta način namreč lahko po papeževih besedah postanejo skrbni in le tako ne bodo nikoli podlegli skušnjavi zaničevanja tistih, ki so drugačni. Vsak mož in vsaka žena, ki sta oblikovana v Kristusu, sta brat in sestra, otroka istega Očeta. Ta zaklad bratstva ju dela pozorna v gostoljubju, ki je prvorojena hči agape, je dejal Benedikt XVI. Dodal je še, da krščanska skupnost, ki je zvesta Jezusovemu nauku, ne more, da ne bi gojila spoštovanja in pozornosti do vseh ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobi in sličnosti ter odrešeni s Kristusovo krvjo, zlasti še tedaj, ko se znajdejo v težavah.

Papež je udeležencem svetovnega kongresa za pastoralo migrantov in beguncev, ki prihajajo iz 81 držav, govoril tudi o procesu globalizacije in celostnem človeškem razvoju, rekoč da slednji, tudi v dobi globalizacije, vselej privzema solidarnostno naravo. Proces globalizacije predstavlja ustrezno priložnost za spodbujanje celostnega razvoja, vendar le, če se kulturne razlike sprejemajo kot priložnost za dialog in srečevanje, in če neenakomerno razdeljevanje svetovnih dobrin povzroča zavest o potrebi po solidarnosti, ki mora spajati človeško družino, je sklicujoč se na besede nekdanjega papeža Janeza Pavla II. poudaril sveti oče. Vse to po njegovih besedah kliče k odzivu na velike družbene spremembe, pri čemer se je treba zavedati, da razvoj ne more biti učinkovit, če ni naklonjen srečevanju med narodi, dialogu med kulturami in spoštovanju razlik.

Pojav preseljevanja je v današnjem času vse bolj prisoten. Praktično zadeva vse države na svetu in njihovo družbeno-ekonomsko dinamiko, zaznamovan pa je z globalizacijo. Statistični podatki kažejo, da je v migracijske tokove vključenih približno 950 milijonov oseb, od tega se jih 214 milijonov seli v druge države, 740 milijonov pa znotraj držav. 37 odstotkov migrantov prihaja iz držav v razvoju. Medtem begunci predstavljajo humanitarni problem, pogosto zelo dramatičen, zaradi katerega trpi več kot 40 milijonov človeških bitij, predvsem z območij, ki so podvržene vojnam in spopadom, revščini in nesrečam ter avtoritarnim političnim sistemom.