Papež daroval mašo za pokojne kardinale, nadškofe in škofe ter poudaril, da upanje
na večno življenje daje smisel naši zemeljski poti
VATIKAN (četrtek, 5. november 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes v vatikanski
baziliki sv. Petra daroval sveto mašo za pokojne kardinale, nadškofe in škofe, ki
so preminuli v zadnjem letu. Od 5. novembra lani je umrlo 7 kardinalov ter sto nadškofov
in škofov.
V pridigi je papež izpostavil, da upanje na večno življenje daje
smisel naši zemeljski poti. Pokojne je imenoval kot zveste služabnike, ki jih
gospodar hiše ob vrnitvi sredi noči najde budne; kot pastirje, ki so služili Cerkvi
in skrbeli za Kristusovo čredo; kot pričevalce evangelija, ki so za Božje kraljestvo
zvesto opravljali svojo službo. Papež je spomnil na besede iz Knjige modrosti, da
so namreč »duše pravičnih v Božji roki«. Četudi umrejo v poniževalnih in žalostnih
okoliščinah, ki se zdijo kot velika nesreča, za nekoga, ki ima vero, temu ni tako,
je dejal papež in dodal, da se v resnici nahajajo v miru, njihovo upanje pa je izpolnjeno
v večni slavi. Ločitev od svojih dragih je žalostna, smrt pa je uganka, obtežena z
nemirom, a po papeževih besedah je za vernike smrt vedno osvetljena z upanjem na
nesmrtnost. Vera je tista, ki nas podpira v trenutkih, ki so s človeškega vidika
napolnjeni z žalostjo in obupom, vendar pa v Božjih rokah življenje ni izginilo, ampak
se je spremenilo, kajti medtem ko propade bivališče zemeljskega izgnanstva,
se hkrati pripravlja bivališče v večnih nebes, je dejal papež.
V nadaljevanju
je sveti oče govoril o težavah, ki ne manjkajo na poti tega življenja, o dogodkih
polnih trpljenja in žalosti, o težkih trenutkih, ki jih je treba sprejeti. Vse pa
dobi vrednost in smisel, če o tem razmišljamo iz vidika večnosti, je izpostavil Benedikt
XVI. in nadaljeval, da se vsaka preizkušnja, sprejeta z vztrajno potrpežljivostjo
ter darovana za Božje kraljestvo, spremeni v našo duhovno korist že tukaj v tem življenju,
še posebej pa v prihodnjem v nebesih. Tukaj smo le začasno kot popotniki, da se
kakor zlato v talilnici prečistimo. Skrivnostno združeni z Kristusovim trpljenjem,
lahko iz našega življenja naredimo Gospodu všečno daritev in prostovoljno žrtvovanje
ljubezni.
Papež je še spomnil na razlog, zakaj moramo biti
napolnjeni z radostjo, čeprav smo deležni raznih bolečin. Če namreč vztrajamo v
dobrem, se bo naša vera, očiščena s številnimi preizkušnjami, nekega dne zableščala
v vsem svojem sijaju in bo postala naša hvala, slava in čast, ko se bo Jezus razodel
v svoji slavi. V tem je razlog našega upanja, ki pomeni, da se že tukaj razveseljujemo
v neizrekljivi in ponosni radosti, medtem ko smo na poti proti cilju naše vere, kar
je odrešenje duš, je dejal Benedikt XVI.