Splošna avdienca Benedikta XVI.:
Teološka razprava med sv. Bernardom iz Clairvauxa in francoskim filozofom Petrom Abelarjem

VATIKAN (sreda, 4. november 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji splošni avdienci na Trgu svetega Petra poudaril, da Cerkev danes potrebuje zdravo teološko razpravo, katere cilj je prevlada resnice v ljubezni. Sveti oče je opozoril tudi na nevarnost vse bolj razširjenega etičnega relativizma, sicer pa je vernikom spregovoril o teološkem sporu med svetim Bernardom iz Clairvauxa in francoskim filozofom Petrom Abelarjem ali med teologijo srca in teologijo razuma, ki se je pojavil v 12. stoletju, ob tem pa je dejal, da se spor preneha s polno spravo med sprtima oziroma ko v obeh prevlada tisto, kar, kot je dejal papež, mora biti v središču vselej, ko se pojavi kak teološki spor, namreč zaščita vere Cerkve in prizadevanje za prevlado resnice v ljubezni. Benedikt XVI. je izrazil upanje, da bi takšna bila tudi danes drža Cerkve, katere cilj je stremljenje k resnici.
Ko je govoril o filozofu Abelarju, sijajnem govorniku, je papež dejal, da njegov nauk na moralnem področju ni bil nedvoumen. Vztrajal je namreč, da je edini, ki lahko opiše dobroto ali zlonamernost dejanj, subjekt, pri čemer je zanemaril objektivni pomen in moralno vrednost delovanja. Po papeževih besedah gre za nevarni subjektivizem, pogled, ki je zelo aktualni tudi v današnjem času, v katerem se zdi, da je kultura pogosto zaznamovana z vse bolj razširjajočo se težnjo k etičnemu relativizmu, ko Jaz odloča, kaj je zanj v določenem trenutku dobro. Sveti Bernard iz Clairvauxa je Abelarju očital preveč intelektualistično metodo teologije, ki, kot je menil svetnik, vero skrči na eno preprosto mnenje in jo ločuje od razodete resnice. Za Bernarda pa je vera po papeževih besedah bila notranja gotovost, temelječa na svetih spisih in nauku cerkvenih očetov ter okrepljena s pričevanjem svetnikov in navdihom Svetega Duha, zato se je ta cerkveni učitelj težko strinjal z Abelarjem in njemu podobnimi filozofi in teologi, ki so resnice vere postavljali v kritično presojo razumu. Ta pa, kot je pojasnil sveti oče, vodi v velike nevarnosti, namreč v intelektualizem in relativizacijo resnice, ter teži k diskusiji glede samih resnic vere.