Papež na praznik vseh svetih spomnil, da smo vedno v družbi svetnikov: »Nikoli nismo sami!«

VATIKAN (nedelja, 1. november 2009, RV) – Sveti oče je danes, na praznik vseh svetih, pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov trgu pred vatikansko baziliko spregovoril o današnjem prazniku ter jutrišnjem spominu na verne duše. Kot je dejal, kristjani nismo nikoli sami, saj smo vedno del duhovne družbe, v katerem vlada globoka solidarnost.

Današnja nedelja sovpada s praznikom vseh svetih, ki vabi Cerkev na zemlji, da predokuša neskončno praznovanje nebeške skupnosti ter v sebi poživi upanje v večno življenje, je dejal Benedikt XVI. Spomnil je tudi 1400 let, odkar je postal Panteon, eden najstarejših in znamenitih rimskih spomenikov, namenjen krščanskemu bogoslužju in posvečen Devici Mariji ter vsem mučencem (Sancta Maria ad Martyres). Svetišče vseh poganskih božanstev je bilo posvečeno spominu tistih, ki, kot pravi Knjiga razodetja, prihajajo iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo (Raz 7,14). Pozneje se je spomin na mučence razširil na vse svetnike, na veliko množico, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov (Raz 4,9).

Sveti oče je nadaljeval, da se v tem letu duhovništva s posebno pobožnostjo rad spominja svetih duhovnikov, tako tistih, ki jih je Cerkev razglasila za svetnike in jih postavila za zgled duhovnih in dušnopastirskih kreposti, kot tudi mnogih tistih, ki so znani Gospodu. Vsak od nas nosi v sebi hvaležen spomin na katerega od njih, ki nam je pomagal rasti v veri in nam dal čutiti Božjo dobroto in bližino, je dejal Benedikt XVI.

V nadaljevanju je tudi spregovoril o jutrišnjem prazniku spomina vseh vernih rajnih in zbrane povabil, da dan preživijo v pristnem krščanskem duhu, to je v luči, ki prihaja iz velikonočne skrivnosti. Kristus je umrl in vstal ter nam odprl pot v Očetovo hišo, v kraljestvo življenja in miru. Kdor v tem življenju hodi za Kristusom, ga sprejmejo tam, kamor je pred naši šel On. Ko torej obiskujemo pokopališča, se spomnimo, da tam, v grobovih, v pričakovanju končnega vstajenja počivajo le posmrtni ostanki naših dragih. Njihove duše pa so že, kot pravi Sveto pismo, v Božji Loki (Mdr 3,1). Zato jih najbolj in najučinkoviteje počastimo tako, da molimo zanje in opravljamo dejanja vere, upanja in ljubezni. Med sveto mašo pa lahko prosimo za njihovo večno odrešenje in izkusimo najglobljo edinost z njimi v pričakovanju ponovnega snidenja, ko bomo skupaj uživali v Ljubezni, ki nas je ustvarila in odrešila, je dejal papež.

Kako lepo in tolažljivo je občestvo svetnikov, je nadaljeval Benedikt XVI., rekoč, da je to stvarnost, ki v celotno naše življenje vliva drugačno razsežnost. Nikoli nismo sami, je poudaril papež, smo namreč del duhovne družbe, v kateri vlada globoka solidarnost: dobrine pozameznika so vsem na razpolago in skupna radost izžareva v posameznikih. To skrivnost na nek način lahko izkusimo že na tem svetu, in sicer v družini, v prijateljstvu in še zlasti v duhovni skupnosti Cerkve, je izpostavil Benedikt XVI. in namenil molitev tudi Materi Mariji: Devica Marija naj nas vodi, da bomo urno hodili po poti svetosti in naj bo usmiljena Mati za duše vernih rajnih.