Deseta obletnica podpisa skupne izjave Evangeličanske in Katoliške cerkve o nauku
o opravičenju
VATIKAN (ponedeljek, 2. november 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je
po včerajšnji opoldanski molitvi Angel Gospodov spomnil tudi na deseto obletnico
podpisa skupne izjave Evangeličanske in Katoliške cerkve o nauku o opravičenju. 31.
oktobra leta 1999 so jo v Augsburgu v Nemčiji podpisali predstavniki Svetovne luteranske
zveze in Katoliške cerkve, leta 2006 pa jo je potem podpisala tudi Metodistična cerkev.
Kot je pojasnil sveti oče, je bila z izjavo izpričano soglasje med luterani in katoličani
o temeljni resnici nauka o opravičenju, ki se nanaša na samo osrčje evangelija in
na temeljna vprašanja našega življenja. Papež je tudi spomnil, da nas Bog združuje
in odrešuje, da naše življenje prihaja od usmiljenega Boga, ki odpušča naše grehe
in nas kliče v novo življenje, mi pa smo poklicani odgovoriti na njegov dar. Vse to,
je nadaljeval papež, nas v tem svetu polnem negotovosti, nemira in trpljenja osvobaja
strahu in vliva upanje in pogum. Deseta obletnica podpisa skupne izjave je priložnost,
da se spomnimo resnice o opravičenju človeka in jo skupaj izpovemo, je priložnost
za srečanja in ekumenska bogoslužja in za poglobitev te in drugih tem, ki so predmet
ekumenskih razprav, je povedal Benedikt XVI.
Cardinal Kasper ob deseti obletnici
podpisa skupne izjave o nauku o opravičenju spregovoril o “ekumenizmu
dejavne ljubezni”
Ob deseti obletnici podpisa skupne izjave o nauku o
opravičenju je v Augsburgu v Nemčiji potekalo ekumensko bogoslužje, ki sta ga vodila
predsednik Papeškega sveta za krščansko edinost kardinal Walter Kasper in tajnik Svetovne
luteranske zveze pastor Ishmael Noko. Kardinal Kasper je v nagovoru izpostavil, da
je Jezus hotel eno Cerkev, eno vero in en krst, saj je tudi Bog eden. Ločitev je označil
kot greh in kot škandal ter izpostavil, da ločitev krščanskih Cerkva priča proti evangeliju.
Ekumensko gibanje torej pomeni proti-gibanje in je spodbuda ter znamenje delovanja
Svetega Duha, in ravno zato je treba ostati zvest ekumenskemu prizadevanju, je dejal
vatikanski predstavnik. V nadaljevanju je tudi izpostavil, da pa je potrebno biti
realen, saj je med krščanskimi skupnostmi še vedno veliko odprtih vprašanj in problemov.
Po Kasperjevih besedah je ključnega pomena spreobrnjenje in obnovitve srca, ki bo
odprto za delovanje in vodenje Svetega Duha. Potrebujemo nove binkošti, ne le v ekumenizmu,
ampak tudi v nemški Cerkvi in v zahodni Evropi na splošno, potrebujemo novi zagon,
nov entuziazem in globoko duhovno prenovo, je poudaril kardinal Kasper ter dodal,
da edinosti ni mogoče organizirati ali je izsiliti, kajti edinost je dar Svetega Duha.
Duhovni ekumenizem pomeni ekumenizem branja in premišljevanja Svetega pisma, kjer
nas usmerja Božja beseda, pomeni ekumenizem dejavne ljubezni, ki se ne postavlja nasproti
drugemu, ampak mu hoče pomagati po svojih močeh. Ekumenizem dejavne ljubezni išče
in hoče med vsemi kristjani graditi sodelovanje na področju služenja drugemu in za
skupno dobro. Cilj ekumenizem po Kasperjevih besedah ni v ekumenizmu samem po sebi,
ampak gre onkraj sebe proti spravi , edinosti in miru po vsem svetu.