Sestali so se predstavniki Svetega sedeža in člani Bratovščine svetega Pija X.

VATIKAN (ponedeljek, 27. oktober 2009, RV) – Predstavniki Svetega sedeža so se včeraj na sedežu Kongregacije za verski nauk in Papeške komisije Ecclesia Dei v Vatikanu prvič sešli s člani Bratovščine svetega Pija X., so sporočili s Svetega sedeža. Udeleženci srečanja so razpravljali o doktrinalnih vprašanjih in težavah, ki še vedno obstajajo med Bratoviščino svetega Pija X. in Svetim sedežem. Kot je v sporočilu za javnost zapisala Papeška komisija Ecclesia Dei, so pogovori potekali v prijateljskem, spoštljivem in konstruktivnem vzdušju, predstavniki obeh strani pa so opozorili na nekatera doktrinalna vprašanja, o katerih bodo razpravljali na prihodnjih srečanjih. Ta naj bi predvidoma potekala vsak drugi mesec, ko bodo predstavniki Svetega sedeža in Bratovščine govorili predvsem o misalu papeža Pavla VI., interpretacijah drugega vatikanskega koncila, o edinosti Cerkve ter katoliških načelih o ekumenizmu. Dotaknili se bodo tudi vprašanj, povezanih z dialogom med krščanstvom in nekrščanskimi verstvi ter o verski svobodi.

Bratovščina svetega Pija X. namreč ni sprejela bogoslužne reforme in nekaterih določil drugega vatikanskega koncila, še posebej pa se ne strinja z odpravo svete maše v latinskem jeziku. Ustanovitelj skupnosti škof Marcel Lefebvre je leta 1988 v Švici brez soglasja Vatikana in kljub njegovim opozorilom posvetil štiri škofe. Te je nato papež Janez Pavel II. izobčil iz Katoliške cerkve, januarja letos pa jih je papež Benedikt XVI. pomilostil. Pomilostitev je v svetu sprožila veliko neodobravanja, še posebej po tem, ko so v javnost prišle izjave enega od pomiloščenih škofov Richarda Williamsona, ki je izrazil dvom v holokavst. Britanski škof je namreč v pogovoru za švedsko televizijo zanikal obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih, dejal pa je tudi, da so nacisti med drugo svetovno vojno pokončali le od 200.000 do 300.000 judov, in ne šest milijonov. Williamsonove trditve so sprožile burne odzive in kritike na račun Svetega sedeža, ta pa je ves čas polemike poudarjal, da holokavsta ne sme nihče zanikati ter da papež pred pomilostitvijo štirih škofov z Williamsonovim stališčem do holokavsta ni bil seznanjen.