Glavni poročevalec sinode za Afriko kardinal Turkson: »Sinodalni očetje delo dobro opravili.« 

VATIKAN (ponedeljek, 26. oktober 2009, RV) – Glavni poročevalec zasedanja druge posebne škofovske sinode za Afriko, ki je od 4. do 25. oktobra potekala v Vatikanu, kardinal Peter Turkson ocenjuje, da so sinodalni očetje svoje delo dobro opravili. Kot je dejal v pogovoru naš radio, je bilo zasedanje škofovske sinode zanje dobra priložnost, da opozorijo na številna vprašanja in težave, s katerimi se spoprijemajo, prav tako pa so tudi predlagali ustrezne rešitve zanje. Kardinal Turkson je poudaril, da je v sinodalni dvorani v treh tednih bilo slišati številne predloge za rešitev težav afriške celine, ki se spoprijema z lakoto, revščino, korupcijo, vojnami, nasiljem in čarovništvom. V sinodalni dvorani so se porajale ne le številne rešitve, pač pa tudi pogum in upanje za naprej. Počutimo se spodbujeni, je dejal Turkson, ki ga je papež Benedikt XVI. v soboto imenoval za novega predsednika Papeškega sveta za pravičnost in mir. Najlepše, kar so afriški škofje izkusili v času zasedanja sinode za Afriko, je bila po kardinalovih besedah solidarnost, ki jim jo je izrazila vesoljna Cerkev. Sedaj namreč vedo, da sredi težavnih razmer niso sami.

Druga posebna škofovska sinoda za Afriko, katere naslov je bil Cerkev v Afriki v službi sprave, pravičnosti in miru, se je uradno začela 4. oktobra s slovesno sveto mašo, ki jo je v baziliki svetega Petra v Vatikanu daroval papež Benedikt XVI. Na zasedanju sinode za Afriko je sodelovalo 244 sinodalnih očetov, od tega 197 iz Afrike, 34 iz Evrope, deset iz Amerike, dva iz Azije in eden iz Oceanije. Nastopili so trije posebni gostje, in sicer patriarh Etiopske pravoslavne cerkve Abuna Paulos, nekdanji vodja misije Združenih narodov za mir v Darfurju Rudolf Adada in generalni direktor Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo Jacques Diouf. Sinodalni očetje so v zaključnem dokumentu izrazili upanje, da bo Afrika vstala in začela hoditi ter da bo sama krojila svojo usodo. Zavzeli so se za medverski dialog, ekumenizem in dialog s pripadniki tradicionalnih afriški verstev, obsodili vojne in nasilje, se zavzeli za učinkovitejši boj zoper lakoto, revščino in aids ter za nadaljnjo evangelizacijo afriške celine, kjer število katoličanov raste najhitreje na svetu. Vlade so sinodalni očetje pozvali k odpravi korupcije in smrtne kazni, k svobodnim volitvam in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Afriški škofje so opozorili, da je treba dosledneje spoštovati pravice žensk, družin, otrok in mladostnikov ter izpostavili številne trpeče migrante - v Afriki naj bi jih bilo po nekaterih ocenah približno 15 milijonov. Sinodalni očetje so drugo izredno škofovsko sinodo opredelili kot sinodo novih binkošti, ki, kot so prepričani, odpira pot Afriki upanja, polni želje in volje za delovanje.