Benedikt XVI. sprejel predstavnike Papeškega bibličnega instituta in izpostavil pomen
upoštevanja vere pri razlagi Svetega pisma
VATIKAN (ponedeljek, 26. oktober 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes
srečal s študenti, predavatelji in vodstvom Papeškega bibličnega inštituta in v nagovoru
izpostavil, da brez upoštevanja vere Katoliške cerkve pri razlaganju bibličnih besedil
Sveto pismo ostane le zaprta knjiga.
Papeški biblični inštitut letos obhaja
stoto obletnico svojega obstoja. 7. maja 1909 ga je v Rimu ustanovil takratni papež
Pij X., z namenom, da bi v Rimu obstajala ustanova namenjena izključno proučevanju
Svetega pisma. Vodenje je papež zaupal Družbi Jezusovi, ki inštitut še vedno vodi.
Kot
je danes dejal Benedikt XVI., je v teh stotih leti zanimanje za Sveto pismo nedvomno
naraslo, predvsem zahvaljujoč dogmatični konstituciji o Božjem razodetju (Dei Verbum),
ki je poudarila pomen Božje besede v življenju in poslanstvu Katoliške cerkve. Ta
koncilski dokument je spodbudil duhovno in pastoralno obnovo krščanskih skupnosti
in dal pozitiven prispevek na področju oznanjevanja, katehez, študija teologije in
ekumenskega dialoga. K tej obnovi je dal velik prispevek tudi Biblični inštitut s
svojim znanstvenim raziskovanjem Svetega pisma, predavanji in izobraževanjem ter knjižnimi
izdajami, je izpostavil papež in dodal, da je v tem času inštitut izobrazil več kot
sedem tisoč profesorjev in strokovnjakov.
Sveti oče je tudi povedal, da koncilska
dogmatična konstitucija o Božjem razodetju prav tako izpostavlja upravičenost in potrebo
po zgodovinsko-kritični metodi na področju razlaganja Svetega pisma. Dokument hkrati
vztraja pri ohranjanju teološkega značaja razlag Svetega pisma ozirima eksegez, ter
kaže na osrednje pomembne točke teološke metode pri interpretaciji svetopisemskih
besedil. Po papeževih besedah je temeljna predpostavka, na kateri stoji teološko razumevanje
Svetega pisma, enotnost svetih spisov. Dogmatična konstitucija namreč kaže onkraj
golih metodoloških določil. Sveto pismo je enotno besedilo, ki ga je skozi zgodovino
prenašalo in izročalo eno samo Božje ljudstvo. Zato branje Svetega pisma kot enotne
knjige pomeni branje na način kot ga pozna Cerkev, ki je življenjski prostor Svetega
pisma, pomeni oprijeti se vere Cerkve kot pravega ključa za interpretacijo Svetega
pisma. Če eksegeza hoče biti tudi teologija, mora priznati, da brez upoštevanja vere
Katoliške cerkve Sveto pismo ostane le zaprta knjiga, je izpostavil Benedikt XVI.
in nato še poudaril, da pri interpretaciji svetopisemskih besedil pripada odločilna
vloga Cerkvi in njenemu učiteljstvu. Kajti le Cerkvi je zaupano uradno in pravilno
razlaganje zapisane Božje besede, Cerkvi, ki uveljavlja svojo avtoriteto v imenu Jezusa
Kristusa.