Duhovna misel za 30. nedeljo med letom: Ko kot slepec prosim ozdravitve,
začenjam postajati kristjan
Jezus ozdravi slepega Bartimaja. Po treh napovedih trpljenja in Božje poti
za človeka se izkaže, da so učenci, ali bolje, da smo učenci slepi in nesposobni,
da bi razumeli in videli Jezusa, tako kot on v resnici je. Glagoli, ki jih uporablja
zgodba so vsi zelo intenzivni. Slepi Bartimaj na vratih Jerihe ne kliče, ampak kriči
in rjove. Njegov krik je postal sinonim za Jezusovo molitev ali molitev srca. Plašča
ne odloži, ampak ga odvrže. Ko zasliši, da gre Jezus ne vstane, ampak skoči pokonci.
V srcu je o Jezusu že premišljeval in ga poznal. A ni ga še videl v obraz. Ko ga zagleda,
se takoj napoti za njim.
Kam pa ga Jezus vodi? V Jeruzalem. Kakor hitro ozdravi
Bartimajevo slepoto Jezus nadaljuje s slovesnim vhodom v Jeruzalem, kjer se dopolni
njegova ura. Lik slepega Bartimaja postane simbol razpetosti človeškega srca in simbol
odkritja Jezusa, ki je naša srca že osvojil.
Potem, ko ga je priklical in
s kričanjem pritegnil njegovo pozornost, se slepi Bartimaj nanj obrne zelo spoštljivo
in mu reče: »Rabbuni«. Ta beseda skriva v sebi neslutene globine. V evangelijih jo
lahko zasledimo lahko samo še enkrat in to na ustih Marije Magdalene, ko jo po vstajenju
Jezus v vrtu pokliče po imenu in se ona vsa srečna obrne rekoč: »Rabbuni!« (prim.
Jn 20,16). Ali si lahko predstavljaš notranjo držo, moč in čustva s katerimi je Marija
Magdalena izrekla to besedo po vseh urah Jezusovega velikega trpljenja, križanja in
smrti, ki jim je bila priča. Beseda »Rabbuni« nosi v sebi vso globino osebnega in
zaupljivega odnosa z Jezusom. Magdalena in slepi Bartimaj z vsem srcem delita z Jezusom
njegovo življenje in čutenje, njegova hrepenenja in odločitve. Celotno Bartimajevo
in tudi življenje Magdalene, v Jezusu vstalem dobi novo in pravo smer. Gresta za Jezusom.
Bartimajevo srce zagori zanj. Jezusova beseda: »Pojdi, tvoja vera te je rešila«, mu
daje novo in drugačno moč. Vsako ozdravljenje, ki je sad vere, vedno postane hoja
za Jezusom, hoja za njim, ki je pokazal kdo je in kdo smo mi, hoja za njim, ki je
za vedno osvojil človeško srce.
Če ozdravljenje slepega Bartimaja bereva
še v luči Jeremijevega besedila iz 31 poglavja nama je dano razumeti celoten pomen
tega dogodka. Jeremija opisuje, kako se uresniči to kar je Bog obljubil judovskim
izgnancem v Babilonu. Obljubil jim je novo zavezo, ki bo zapisana v človeška srca.
Še bolj čudovit pa je opis tega, kaj Bog čuti do svojega ljudstva: »Z večno ljubeznijo
te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto… Zato moje srce bije zanj, zagotovo
se ga usmilim… Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal.
Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo… ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega
do največjega med njimi, govori GOSPOD. Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega
greha se ne bom več spominjal.”
Ta Božji odnos do ljudi v Jezusu postane očiten.
Zmedeno, a močno, ga je zaznaval tudi slepi Bartimaj. Predolgo je moral trpeti, predolgo
je moral čakati, predolgo je moral upati, da bi še omahoval: zato kriči, odvrže, skoči
in gre za Jezusom.
Tudi Jezus že težko čaka, da se bo začela kazati moč Božje
ljubezni do ljudi. Težko čaka, da pride v Jeruzalem. V tem svojem hrepenenju prepozna
hrepenenje slepega, ga ozdravi in vzame za svojega popotnega tovariša. Postane videc
ali priča Božje skrivnosti do človeka. V tem je smisel in cilj tudi tvoje in moje
molitve: spet imeti srce, ki vidi razodevanje in uresničevanje Božje skrivnosti v
našem življenju.
»Zato naj se veseli srce tistega, ki išče Gospoda. Iščite
Gospoda in njegovo moč, vedno iščite njegovo obličje«, da vam bo pokazal svojo skrivnost
ljubezni do človeka in boste lahko z njo sodelovali. V molitvi skupaj z Jezusom deliva
njegovo naglico ali močno željo, da bi se začela Božja skrivnost do ljudi uresničevati.
Ta želja in naglica, ki v molitvi dobi moč, žene njegove učence in svet. Le če iz
vsega srca, in brez kakršnih koli zadržkov kričiva, tako kot sta Bartimaj in kanaanska
žena: Davidov sin, usmili se me!, bova videla hrepenenje, ki žene Jezusa, da se približa
vsakemu človeku in mu odpre Božjo skrivnost. Na tak način ozdravlja tvoje in moje
srce in naju vabi, da delava isto v odnosu do svojih najbližjih.