Ugandski škof Giuseppe Franzelli o izkoriščanju Afrike s strani neafriških držav

RIM (torek, 20. oktober 2009, RV) – Med temami, o katerih se je do sedaj razpravljalo na škofovski sinodi za Afriko, je večkrat prišlo v ospredje tudi vprašanje naravnih virov afriške celine, ki se pogostokrat izkoriščajo v korist interesov neafriških držav. O omenjeni temi je za naš radio spregovoril ugandski škof Giuseppe Franzelli in dejal, da v Afriko žal prihajajo ljudje od zunaj, da bi celino izkoristili, največ pri tem pa izgubi afriško prebivalstvo. Neafriški gospodarski interesi, ki se povezujejo z interesi nekaterih afriških lokalnih oblasti so tako osnovni razlog afriške revščine in trpljenja. Po Franzellijevih besedah gre za pogubno mešanico interesov, ki izbruhnejo v konflikte ali pa zadržujejo večji del afriškega prebivalstva v revščini. Poleg afriških materialnih virov, ki pritegujejo industrializirane in multiacionalne države, pa ima Afrika tudi veliko zalogo morale, ki jo lahko ponudi preostalemu svetu in o čemer se bolj malo govori, in ravno zato je po besedah ugandskega škofa o tem potrebno spregovoriti. Kot je dejal, so zakladi afriške tradicije kot sta občutek za služenje Bogu in za življenje, zares spodkopani in ogroženi. Materializem, ki prihaja na celino, je resnična grožnja za današnjo Afriko, saj prihaja do nevarnosti izgube pristnih tradicionalnih in duhovnih afriških korenin, ki bi lahko in bi morale celotnemu svetu pomagati, da bi lažje in bolje zadihal, pri čemer je škof spomnil na papeževe besede, s katerimi je Afriko označil kot eno stran duhovnih pljuč Cerkve. Škof Franzelli je tudi poudaril, da je temelj resničnega in celostnega človeškega razvoja v Afriki vera, k čemur Cerkev lahko bistveno prispeva ter dodal, da je na celini potrebno še mnogo tega storiti, saj je med ljudmi še veliko sporov in ločitev, ohranjajo pa voljo do dela, upanje in zaupanje v Boga.

Mons. Nikola Etereovič: "Ponovno se podati na pot veselega oznanila."

Na vprašanje, kako Afriki dati novo upanje, pa je za naš radio odgovoril generalni tajnik škofovske sinode monsinjor Nikola Etereovič. Kot je dejal, se je treba ponovno podati na pot veselega oznanila, kar je že bilo postavljeno v ospredje na prvi sonodi za Afriko, pred petnajstimi leti. Na to pot se je treba podati z novo močjo in pri tem upoštevati aktualne verske, kulturne, socialne in politične razmere. Po Eterovičevih besedah bi se lahko govorilo o novi evangelizaciji afriške celine, upoštevajoč pri tem trenutni položaj Afrike in izzive svetovne globalizacije. Kot je dejal, je na zasedanju druge sinode za Afriko bilo izpostavljeno, da je treba še naprej ohranjati idejo o Cerkvi kot Božji družini in stalno usmerjati k najvišjim idelom, torej k svetosti. Cerkev kot Božja družina je vedno odprta za vse, je poudaril Etereovič, predvsem pa v trenutkih, ko se družina znajde v krizi in pod pritiskom različnih ideologij in gibanj. Na sinodi je bilo tudi večkrat izpostavljeno, da mora Cerkev še naprej lajšati rane, ki jih povzročajo revščina, bolezni, nasilje in vojne, se boriti proti novim oblikam kolonializma in suženjstva, kjer so največje žrtve ženske in otroci. Generalni tajnik škofovske sinode je med drugim še poudaril, da se Afrike ne sme pustiti same, saj gre tudi za dobro Evrope in preostalega sveta. Potrebno je spodbujati voljo in vlagati v izobraževanje. Na včerajšnjem simpoziju Afrika – kakšno partnerstvo za spravo, pravičnost in mir?, ki ga je pripravila mestna občina Rim, je bilo po Eterovičevih besedah posebej izpostavljen pomen katoliških šol v afriških državah, ki so tudi na politični in družbeni ravni zmožne vzgojiti in izobraziti novo generacijo Afričanov, mladih torej, ki si bodo na političnem področju prizadevali za dobro celotne družbe. Drugo pomembno področje je zdravstvo, boj proti aidsu in drugih pandemijah, tuberkulozi in malariji. V ospredju pa je tudi vrsta konkretnih projektov s področja solidarnosti, promocije razvoja in domačega poljedelstva. Na vseh teh področjih si Cerkev že ves čas prizadeva, njeno osnovno poslanstvo pa ostaja evangelizacija, ki je edini način, da se spremenijo srca ljudi in se naredi čim več na področju sprave, pravičnosti in miru. Ob koncu pogovora je Eterovič še izpostavil pomen in vlogo laikov v Cerkvi, saj je njihova vloga nenadomestljiva, posebej pa je poudaril, da v ospredje sinodalnih pogovorov ves čas prihaja položaj žensk v Afriki, ki so pogostokrat žrtve najrazličnejših okoliščin. Kot je dejal, je osrednjega pomena v Afriki in v Cerkvi ravno ženska, pri čemer je spomnil na številne organizacije in ustanove, v katere se povezujejo afriške katoličanke in delujejo na pomembnih cerkvenih in družbenih področjih. Ženska je pogostokrat sposobna prinesti pomiritev na kraje, kjer moškemu ni uspelo, je povedal Eterovič.