VATIKAN (ponedeljek, 19. oktober 2009, RV) – Sveti oče je ob 400-letnici smrti
zavetnika farmacevtov in ustanovitelja regularnih klerikov Matere Božje svetega Janeza
Leonardija poudaril, da omenjeni svetnik tudi v težkih časih omogoča svetlikanje Kristusove
luči. Papeževo sporočilo ob tem jubileju je na slovesnosti prebral prefekt Kongregacije
za evangelizacijo narodov kardinal Ivan Dias, ki je včeraj v vatikanski baziliki svetega
Petra daroval sveto mašo. Sveti Janez Leonardi se na ozvezdju svetnikov blešči kot
svetilnik velikodušne zvestobe Kristusu, je v sporočilu zapisal Benedikt XVI. Pojasnil
je, da si je sveti Janez Leonardi v razburkani družbi, kakršna je bila konec 16. in
začetek 17. stoletja, prizadeval, da bi med ljudmi ponovno zasijala Kristusova luč
in da bi se začutila toplota ljubezni usmiljenega Boga. Celotno življenje svetega
Janeza Leonardija je, kot je še zapisal papež, bilo zaznamovano z neutrudljivo ljubeznijo
do Kristusove slave. Podobno je prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov kardinal
Dias je v homiliji izpostavil goreče prizadevanje tega svetnika, da bi ljudem ponovno
približal Boga. Njegova misijonarstvo ni bilo le zemljepisno, pač pa je moralo biti
zmožno sleherno kretnjo, sleherni napor ter sleherno drobtinico časa in energije usmeriti
k edinemu in najvišjemu cilju: h križanemu Kristusu, je dejal kardinal Dias in dodal,
da je bila želja svetega Janeza Leonardija zgraditi Cerkve, ki je vsa misijonarska.
Sveti Janez Leonardi se je rodil leta 1541 blizu italijanskega mesta Lucca, verniki
pa ga danes častijo kot gorečega misijonarja, apostola katoliške prenove in zavetnika
farmacevtov. Sam je namreč najprej študiral farmakopejo, nato pa je začtuil tudi klic
k duhovništvu, saj je, kot je v začetku oktobra na splošni avdienci pojasnil papež,
želel ljudem prinašati Božje zdravilo, zdravilo vstalega Kristusa, ki je bil za Janeza
Leonardija merilo vseh stvari. In prepričan je tudi bil, da je Božje zdravilo tisto,
ki ga vsa človeška bitja potrebujejo bolj kot kar koli drugega. Primat Kristusa je
tako zanj postal konkretno merilo mišljenja in delovanja ter primarni generator njegove
duhovniške službe. Ta ljubezen do Kristusa je svetega Janeza Leonardija tudi nagovorila
k prizadevanju za moralno prenovo Cerkve.