V Vatikanskih muzejih razstava Astrum 2009: astronomija in instrumenti. Italijanska dediščina štiristo let po Galileju.

VATIKAN (torek, 13. oktober 2009, RV) – V Vatikanu je danes potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavili razstavo z naslovom Astrum 2009: astronomija in instrumenti. Italijanska dediščina štiristo let po Galileju. Razstava bo v Vatikanskih muzejih na ogled od 16. oktobra do 16. januarja prihodnje leto in je eden od dogodkov ob mednarodnem letu astronomije, ki sovpada z 400. obletnico prvih Galilejevih astronomskih opazovanj s teleskopom. Na predstavitvi razstave Astrum 2009 so sodelovali predsednik Papeškega sveta za kulturo Gianfranco Ravasi, direktor Vatikanske zvezdarne Jose Gabriel Funes, direktor Vatikanskih muzejev Antonio Paolucci, predsednik italijanskega Narodnega inštituta za astrofiziko Tommaso Maccacaro in Ileana Chinnici, ki je razstavo pripravila.
Razstava daje na ogled bogato italijansko astronomsko dediščino, instrumente, knjige dokumente in obsežno arhivsko gradivo, ki se hrani v observatorijih po vseh Italiji in je, čeprav javnosti največkrat neznano, velike zgodovinske, znanstvene in kulturne vrednosti. Kot je dejal Maccacaro iz inštituta za astrofiziko, so na ogled postavljeni astronomski instrumenti, ki prikazujejo napredek astronomije v zadnjih stoletjih, imajo tudi umetniško vrednost in ki so se skozi zgodovino dejansko uporabljali za opazovanje nebesnih teles, merjenje in določanje lastnosti, ugotavljanje podatkov in preverjanje hipotez. Obiskovalec se sprehodi od astronomskih naprav pred Galilejem vse do sodobnih načinov opazovanja vesolja, posebno pozornost pa seveda pritegne Galilejev teleskop, ki tudi predstavlja prvi ključen element v razvoju astronomskih instrumentov, saj se je sodobna astronomija rodila ravno z Galilejevim prvim pogledom v vesolje skozi teleskop. Maccacaro je tudi izpostavil, da je poleg znanstvenega prispevka astronomija imela tudi veliko kulturno vlogo, saj je vplivala na človeško miselnost, zaznavanje sveta in vlogo človeka v njem. Astronomska opazovanja so namreč sprožila spoznanje, da zemlja in človek nista v središču vesolja.