Posebne škofovske sinode za Afriko se udeležujejo tudi ženske
RIM (ponedeljek, 12. oktober 2009, RV) – Posebne škofovske sinode za Afriko,
ki od 4. oktobra pod naslovom Cerkev v Afriki v službi sprave, pravičnosti in miru
poteka v Vatikanu, se poleg 244 sinodalnih očetov udeležujejo tudi ženske predstavnice.
Kot opazovalki in strokovnjakinji sta bili na zasedanje povabljeni tudi Myriam Garcia
Abrisqueta in sestra Elisa Kidané.
Myriam Garcia Abrisqueta je predsednica
katoliške organizacije Združene roke, v katero so vključene ženske prostovoljke, ki
se posvečajo problemom revščine, lakote, podhranjenosti, pomanjkljivi izobrazbi in
nerazvitosti. Večino projektov izvajajo ravno v Afriki, trenutno pa je v teku dobrih
več kot 300 programov, je za tiskovno agencijo Zenit pojasnila Abrisquetova. Da kot
ženska sodeluje na zasedanju škofovske sinode po njenih besedah pomeni posebno odgovornost,
sinodo pa je označila kot pomembno priložnost za razširitev obzorij in oblikovanje
bolj celostnega in vsesplošnega pogleda na afriško celino. V sinodalnih razpravah
želi posebej podpreti papeževe besede iz okrožnice Ljubezen v resnici, ki govorijo
o celostnem in trajnem razvoju. Benedikt XVI. namreč izpostavlja problem prehrambene
negotovosti, potrebo po dolgotrajnih rešitvah in oblikovanju ustreznih strukturnih
temeljev za razvoj poljedelstva. Papež prav tako izpostavlja pomembno vlogo vključevanja
lokalnih skupnosti v procese odločanja, za kar si po besedah Abrisquetove prizadeva
organizacija Združene roke.
Sestra Elisa Kidané se škofovske sinode udeležuje
kot predstavnica redovne skupnosti Combonijeve misijonarke, ki je prav tako zelo dejavna
na afriški celini. Sestra Kidané je v začetku oktobra na konferenci, ki je v Rimu
potekala o takrat približujoči si sinodi za Afriko, izpostavila, da se mnogo neuspehov
na področju misijonarskega dela v 20. stoletju lahko pripiše neupoštevanju ženskega
elementa na tem področju. Izpostavila je položaj žensk, ki se pri misijonarskem delu
soočajo z različnimi oblikami nepravičnosti ali pa jim je kot nosilkam vzgoje in življenjskih
vrednot dodeljena podrejena vloga. Sestra Kidané je pozvala, naj se na žensko gleda
z Jezusovimi očmi, saj je Jezus v ženski znal prepoznati zvesto sodelavko v uresničevanju
svojega odrešenjskega načrta. Ženski je namreč zaupal posebno poslanstvo, ko se je
prikazal Mariji Magdaleni in jo poslal k učencem, da jim oznani veselo novico o Kristusovem
vstajenju. Kidanéjeva je pozvala, da se redovnicam in laikinjam zagotovi enako strokovno
izobraževanje kot moškim in se tako tudi razširi pogled na žensko, ki ne bo videna
le kot mati ali kot sestra. Kot je dejala, njen poziv ni feministična zahteva, temveč
klic afriških žensk, ki vidijo potrebo po spremembah, ter nadaljevala, da je dovolj
svetovnih srečanj in konferenc, na katerih se mnogo govori, v praktičnem življenju
pa je malo ali nič uresničenega.