VATIKAN (ponedeljek, 12. oktober 2009, RV) – Sprava, pravičnost in mir so cilji,
ki se za nekatere afriške države še vedno zdijo zelo daleč. Enako velja denimo za
Somalijo, kjer prelivanje krvi in spopadi nikakor ne pojenjajo. O razmerah v tej državi
na vzhodu afriške celine, ki meji na Etiopijo in šteje približno devet milijonov prebivalcev,
je za naš radio spregovoril apostolski administrator v Mogadisciju monsinjor Giorgio
Bertin, ki je spomnil, da nobena od 15 mednarodnih konferenc o zagotavljanju miru
v Somaliji ni obrodila pričakovanih sadov. Toda monsinjor Bertin, sicer tudi škof
v Gibutiju, pravi, da je kljub temu, da je zlo v tej državi silno, treba imeti upanje
in da je med ljudi, še posebej med reveže in žrtve vojne, treba prinesti Kristusa.
Uradna vera v tej državi je islam, posebno nevarnost pa po Bertinovih besedah predstavljajo
skupine islamskih skrajnežev, s katerimi kristjani težko vzpostavljajo dialog. Te
skupine namreč sejejo sovraštvo in prezir do vsega, kar ni muslimansko, je pojasnil
Bertin, a opozoril, da vseh muslimanov vsekakor ne gre pojmovati kot teroriste, saj
je slednjih le peščica, res pa je, je dodal monsinjor, da ta peščica ima veliko sposobnost
za manipuliranje z ljudmi, še posebej z revnimi. Kot je še pojasnil monsinjor Bertin,
krščanske skupnost v Somaliji trenutno pravzaprav ni, pač pa obstajajo le posamezniki
kristjani, ki se javno bojijo izražati svojo vero. Po drugi strani veliko pričakujejo
od škofovske sinode za Afriko. Prepričani so namreč, da Somaliji iz brezna, v katerem
se je znašla, ne bo uspelo iziti drugače kot z mednarodno pomočjo in s pomočjo Cerkve.
Somalija se ne more in ne more izviti iz konfliktov, ki trajajo že od začetka
90-ih let, prav tako pa se nahaja na samem vrhu seznama držav z največ korupcije in
posledično tudi na seznamu najrevnejših držav. Ljudje bivajo ob cestah in so brez
strehe nad glavo, primanjkuje pa jim tudi hrane in vode.