V Beneški palači v Rimu na ogled razstava »Moč in milost: sveti zavetniki Evrope«
RIM (četrtek, 8. oktober 2009, RV) – Od 8. oktobra do 10. januarja je v Beneški
palači v Rimu na ogled razstava »Moč in milost: sveti zavetniki Evrope«. Obiskovalec
se lahko sprehodi skozi dva tisoč letno zgodovino Evrope, njeno kulturno, družbeno
in politično stvarnost, ki je na izviren način prepletena s krščanskimi svetniškimi
liki. Razstava skozi prizmo svetosti prikazuje odnos med posvetno in duhovno oblastjo
v evropskem prostoru, ki je globoko zaznamoval dva tisoč letno zgodovino zahodnega
krščanstva, čeprav ne brez obdobij ideološke nesloge in ostrih konfliktov. Vsega skupaj
obstaja sedemdeset svetnikov in svetnic, ki so jih evropski narodi vzeli za svoje
zavetnike, medtem ko je zavetnikov celotne evropske celine šest: sv. Benedikt iz Norcie,
sv. Ciril in Metod iz Tesalonike, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska in sv.
Terezija Benedikta od Križa. Razstavljena dela prihajajo iz največjih evropskih muzejev,
med njimi je moč najti imena znanih umetnikov, kot so van Eyck, Memling, Mantegna,
Del Sarto, van Dyck, Tiziano, Veronese, El Greco, Guercino, Caravaggio, Murillo in
Tiepolo, na ogled pa so tudi dragoceni dokumenti in kodeksi, ki pričujejo o bogati
dediščini svetosti v Evropi. Razstavo sta včeraj odprla vatikanski državni tajnik
kardinal Tarcisio Bertone in italijanski premierSilvio Berlusconi, otvoritveni
govor pa je pripadal kardinalu Bertoneju, ki je med drugim dejal, da pričujoča razstava
usmerja k lepoti umetniških del, ki v nas vzbujajo željo, da bi v nas in okrog nas
gojili najvišje ideale, kakor so to počeli svetniki, ki so z močjo krščanstva gradili
Evropo. Spomnil je na besede papeža Benedikta XVI., da je človekova svoboda vedno
nova in zato mora vsaka oseba in vsaka generacija na novo sprejemati svoje lastne
odločitve. Tudi največje vrednote iz preteklosti ne morejo biti le preprosto podedovane,
ampak morajo postati naše in obnovljene z osebno izbiro, ki je pogostokrat tudi boleča,
kot je zapisal papež v pismu o pomenu vzgoje in izobraževanja. Kardinal Bertone je
tudi dejal, da je evangelij iz vsakega stoletja in vsakega naroda dvignil dobre, bistre
in pogumne ljudi, ljudi, ki molijo, ki se učijo, ki delajo, ki iščejo Božje kraljestvo
in pravičnost in se posvečajo pomoči bližnjemu. Izpostavil je, da Božje kraljestvo
ni rezervirano le za izjeme, rekoč, da vsaki človeški dejavnosti pripada njena milost.
Cerkev si je vedno prizadevala vzgajati človeka v zavesti, da vsako njegovo dejanje
prinaša tudi blagoslov in milost. Ta njena naloga je po Bertonejevih besedah še posebej
pomembna v današnjem času, ko je tako pogosto zaznati notranjo praznino novih generacij.
Oči mladih ljudi so pogostokrat ujete v virtualne podobe in njihova ušesa zamašena
z glasbenimi napravami, da ne bi pogledali vase in da nebi slišali sebe. V vsakodnevnem
prizadevanju za kvalitetnejše življenje, bo krščanstvo vedno najboljši in najtrdnejši
zagovornik, je še dejal kardinal Bertone.