Sveti oče na splošni avdienci govoril o svetem Janezu Leonardiju

VATIKAN (sreda, 7. oktober 2009, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je današnjo splošno avdienco na Trgu svetega Petra v Vatikanu posvetil svetemu Janezu Leonardiju, redovnemu ustanovitelju in zavetniku farmacevtov, v nagovoru pa je izpostavil izredno potrebo človeštva po Kristusu, v katerem nobena težava ni nerazrešljiva. Papež je spomnil tudi na zasedanje druge posebne škofovske sinode za Afriko, ki poteka v Vatikanu, ter delo sinodalnih očetov poveril Devici rožnega venca, ob koncu kateheze pa je vernike – na Trgu svetega Petra se jih je danes zbralo kakih 40.000 – pozdravil v različnih svetovnih jezikih.
Kot je dejal sveti oče, je sveti Janez Leonardi, od čigar smrti bo v petek minilo 400 let, v središče svojega apostolskega delovanja vselej postavljal Kristusa, poskusom ločitve vere in razuma, ki so se kazali že v času njegovega življenja v 16. stoletju, pa je vztrajno zoperstavljal evangeljske vrednote. Sveti Janez Leonardi je po papeževih besedah v vseh primerih Kristusa postavlja v središče srca, zgodovine in kozmosa. Človeštvo ima izredno potrebo po Kristusu, saj je on naša mera. Ni okolja, ki se ga njegova moč ne more dotakniti, ni ga zla, ki v Njem ne najde svojega zdravila, in ni težave, ki se v Njem ne da rešiti, je poudaril rimski škof in dodal, da je recept svetega Janeza Leonardija eden sam: ali Kristus ali nič. Ta svetnik se je sicer izpopolnjeval v farmakopeji, kmalu pa je začutil tudi klic k duhovništvu, saj je želel ljudem prenesti Božje zdravilo, zdravilo Vstalega Kristusa, ki je bil za Janeza Leonardija vselej merilo vseh stvari. Prepričan je tudi bil, je dejal papež, da je Božje zdravilo tisto, ki ga vsa človeška bitja potrebujejo bolj kot kar koli drugega, zato je stremel k temu, da bi njegovo osebno srečanje z Jezusom Kristusom bilo temeljni razlog njegovega obstaja. Primat Kristusa je tako zanj postal konkretno merilo mišljenja in delovanja ter primarni generator njegove duhovniške službe. Ta ljubezen to Kristusa je svetega Janeza Leonardija po papeževih besedah privedla do papeža Pavla VI., pred katerim si je prizadeval za moralno prenovo Cerkve in za prenovo njenih navad. Kdor pa želi izvršiti niz verskih in moralnih reform, je dejal sveti oče, pa mora tako kot dober zdravnik postaviti diagnozo bolezni, ki mučijo Cerkev, da bi tako lahko predpisal najustreznejše zdravilo. In sveti Janez Leonardi je bil prepričan, da se Cerkev mora prenoviti tako na vrhu kot pri tleh ter da se mora začeti pri prenovi tistih, ki jo vodijo, in se nato razširiti na njihove podložnike. Benedikt XVI. je še dejal, da si je sveti Janez Leonardi prizadeval, da bi Cerkev, čeprav se mu je v tistem času zdela sveta, a krhka, postajala čedalje lepša, zavedal pa se je tudi, da reforma Cerkve mora biti opravljena znotraj nje in nikoli proti njej. Ob tem je sveti oče spomnil še na svetnikovo zoperstavljanje poskusom ločevanja vere in razuma, katerih posledica je bila med drugim marginalizacija Boga in utvara o popolni človekovi neodvisnosti. Gre za krizo moderne miselnosti, ki pogosto vodi v relativizem, je zaključil papež.