Mednarodno katoliško združenje laikov Pax Romana o drugi sinodi za Afriko

RIM (torek, 6. oktober 2009, RV) – Mednarodno katoliško združenje laikov Pax Romana je od 30. septembra do 2. oktobra v Rimu pripravilo delavnico o drugi sinodi za Afriko, da bi sinodo podprli in s svojimi predlogi prispevali k njenemu poteku. Udeleženci delavnice so razpravljali o razmerah v Afriki in izzivih, pred katere je postavljena afriška celina, ter prišli do vrste zaključkov, ki so jih potem kot predloge posredovali škofovski sinodi.
V zaključnem poročilu združenje Pax Romana sinodalnim škofom med drugim predlaga, da okrepijo programe namenjene civilnemu in etičnemu izobraževanju ter čim večjemu številu otrok in mladih omogočijo dostop do katoliških šol, da se tako zagotovijo etični temelji in etično znanje. Afriškim škofom je posebej predloženo, da okrepijo povezovanje in sodelovanje z laičnimi katoliškimi organizacijami, predvsem tistimi, ki se posvečajo delu z mladimi. Predlagano je tudi vključevanje afriške Cerkve v zagovarjanje in promocijo domačega poljedelskega modela, katerega cilj je povečanje produktivnosti na bolj lokalni ravni in zmanjševanje revščine. Udeleženci delavnice so se posvetili tudi področju pravičnosti med moškim in žensko in sinodi predlagajo, da Cerkev v Afriki, poveča vključevanje žensk v odločanje in delovanje cerkvene in širše skupnosti, si prizadeva za spremembo zakonodaje o izobraževanju, saj je izobraževanje pravica vsake osebe, podpira pravično plačevanje dela, ki ga opravljajo ženske in si prizadeva za spreminjanje mišljenja o vlogi in pomenu ženske v družbi. Glede dosege trajnega miru v Afriki so v zaključnem poročilu izpostavili širjenje in vlaganje v prepoznavnost delovanja komisije za pravičnost in mir na širšem družbenem področju ter podporo civilnih organizacij, ki si prizadevajo zmanjšati trgovino z orožjem. Kot piše v poročilu, prisotnosti Katoliške cerkve v kriznih situacijah ni posebej zaznati, zato člani Pax Romana predlagajo določitev ključnih oseb, škofov, duhovnikov, redovnikov in laikov, ki bodo kot predstavniki Cerkve usposobljeni za sodelovanje v mirovnem monitoringu, pogajanjih in ohranjanju mirovnih struktur. Glede odnosov med kristjani in muslimani v Afriki je predložena podpora in spodbujanje pozitivnega dialoga na ravni vsakodnevnega življenja. Podanih je tudi nekaj konkretnih predlogov v prid podpore človekovih pravic in širjenja demokracije ter izpostavljena vloga Cerkve pri oblikovanju pozitivnega odnosa do migracije in migrantov.