Razmišljanje ob letu duhovništva: Spoznavati Kristusa in se mu dati spoznati
 

Da bi spoznali Jezusa, moramo začeti pri evangeliju, saj nam Kristusa razodeva Božja beseda, nas v današnjem razmišljanju o duhovništvu in letu duhovništva nagovarja monsinjor Luigi Oropallo, ki vodi župnijo Svete Marije v Impruneti blizu Firenc.
Vendar pri spoznavanju Jezusa, ni dovolj racionalno preučevanje in zgolj pojmovno spoznanje, ampak je potrebna osebna izkušnja. V svetopisemskem smislu, pojem »spoznati« namreč izraža eksisktencialen in oseben odnos. Spoznati Boga pomeni z njim vstopiti v odnos. Tudi Jezus nam je povedal: »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Jn 17,3) Vendar pa, ko Sveto pismo govori o spoznavanju in spoznanju Boga, pobudo vedno pripisuje Bogu. Ni človek tisti, ki hoče spoznati Boga, temveč je Bog tisti, ki pozna človeka v celoti in do globin ter ga kliče, da sodeluje v tem spoznanju. Kakor pravi Jezus ob zadnji večerji svojim učencem: »Vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.« (Jn 15,15)
Duhovna izkušnja spoznavanja Boga ni le stvar zavesti. Dogaja se v središču osebe ter prežema misli, čustva in samo moralno življenja, uresničuje se tam, kjer se naše bistvo povezuje z Bogom. Kadar si prizadevamo spoznavati Jezusa v evangeliju, ni potrebno upoštevati le zgodovinska dejstva, ki jih postavlja pisec besedila, treba se je usmeriti na duhovne in univerzalne dimenzije, saj spoznanje, ki ga iščemo in ga želimo, ni zunanje, ne daje nam nekega stališča ali razumnosti, niti ni neko preprosto psihološko spoznanje. Izogibati se je treba nevarnosti, da bi zapadli v spoznavanje, ki se odvija na intelektualni in spekulativni ravni. To kar želimo, je v resnici vstop drugega v nas. Gre za spoznanje, ki pomeni, da je oseba ljubljena in spoznana od znotraj, in od tukaj potem spoznanje prehaja na besede, razum in voljo.
Resnično spoznanje Kristusa je notranje spoznanje, je vstop božanskega življenja v naše najgloblje bistvo. Že v stari zavezi je spoznanje Boga povezano z notranjim spremenjenjem srca, ki lahko pride le od Boga, kakor je dejal Mojzes: »Gospod vam do tega dne ni dal srce za spoznavanje.« (5 Mz 29,3) Nova zaveza med Bogom in človekom privede do popolnega očiščenja človeškega srca, ko Bog svoje zapovedi položi v globino človeškega bistva in jih zapiše v njegovo srce.
Torej Kristusa lahko spoznamo, ker nas je on že spoznal. Sam je rekel: »Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce in moje ovce poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta.« (Jn 10,14) K tem besedam pa lahko dodamo še psalmistove: »Gospod, preizkusil si me in me poznaš. Poznaš moje sedenje in moje vstajanje, od daleč razumeš moje misli. Opazuješ moje potovanje in moje počivanje, z vsemi mojimi potmi si seznanjen.« (Ps 139,1-3) Janez pa to spoznanje povezuje tudi z občestvom in izpostavlja, da to, »kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, to vam oznanjamo: Besedo življenja« (1 Jn 1,3).
Da bi dospeli do srečanja s Kristusom, pa je najpomembnejši čas, ki ga namenimo molitvi. Resnično duhovno doživetje je sad molitve, ki se nato preobrazi v ljubezen. Molitev, ki je dar Svetega Duha, je tista, ki nam omogoča, da ostajamo v živi navzočnosti vstalega Gospoda in daje vsem našim srečanjem edinstveno vrednost. Oblikovanje in zorenje tega novega življenja v nas se odvija skozi vse dni našega zemeljskega bivanja. In pri doseganju tega cilja, nam je lahko v veliko pomoč tudi duhovna pobožnost do Presvetega Srca Jezusovega, ki ni le neko zunanje, praktično delovanje. Pobožnost do Srca Jezusovega ni le način življenja krščanstva na ravni nauka in morale, temveč življenje kot srečanje z Osebo. Je preskok v kvaliteti našega verovanja in življenja odnosa z Bogom ter posledično tudi kvalitativna sprememba vseh odnosov, ki jih živimo z drugimi in prav tako sami s sabo. Gre za ponovno odkritje Jezusa Kristusa kot središča in temelja našega življenja.
Povabljeni smo torej, da premišljujemo o svoji veri kot osebnem srečanju z Jezusom in tako tudi z Bogom Očetom in s Svetim Duhom. Povabljeni smo, da se vprašamo: Kdo sem za Kristusa, s Kristusom in v Kristusu?