Papež v Brnu na Češkem: »Človekovo edino trdno upanje je križani in vstali Jezus Kristus.«

BRNO (nedelja, 27. september 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je drugi dan svojega obiska na Češkem začel s sveto mašo na letališču v Brnu, pri kateri je pred 150.000 glavo množico vernikov poudaril, da je človekovo edino trdno upanje križani in vstali Jezus Kristus.

Sveti oče, ki si je za geslo svojega potovanja na Češko izbral Kristusova ljubezen je naša moč, je opozoril, da tehnološki razvoj in izboljšave socialnih ustrojev, čeprav so pomembne in vsekakor potrebne, ne zadoščajo za zagotovitev moralnega blagostanja družbe. Človeka je namreč po njegovih besedah treba osvoboditi od materialnih bremen in od slabega, ki trpinčijo duha. In kdo ga lahko odreši, če ne Bog, ki je Ljubezen in ki je svoje očetovsko, vsemogočno in usmiljeno obličje razodel v Jezusu Kristusu, se je vprašal papež in poudaril, da je čvrsto človekovo upanje torej Kristus. V današnji družbi, v kateri se številne oblike revščine rojevajo iz osamljenosti, neljubljenosti, iz zavračanja Boga in nenavadno tragičnega zapiranja človeka, ki misli, da sam sebi zadostuje, ali da je sam nepomemben in začasen; v tem našem svetu, ki je, ko se zanaša zgolj na človeške zamisli in načrte, odtujen, je le Kristus lahko naše resnično upanje, je poudaril rimski škof. In to je po njegovih besedah oznanilo, ki ga kristjani morajo s svojim pričevanjem razširjati in braniti vsak dan. Benedikt XVI., ki je celotno homilijo posvetil upanju, je nato češke duhovnike pozval, naj ostanejo zaupno povezani z Jezusom in naj svoje poslanstvo opravljajo z navdušenjem, prepričani, da tistemu, ki zaupa vanj, ničesar ne manjka. Redovnike in redovnice je sveti oče povabil, naj veselo in z doslednim uresničevanjem evangeljskih smernic pričujejo za Kristusa, vernike laike pa je pozval, naj svoje načrte za družino, delo, šolo in dejavnosti na vseh družbenih področjih naslonijo na vero v Kristusa. Jezus svojih prijateljev nikoli ne zapusti. Zagotavlja jim svojo pomoč, kajti ničesar ni mogoče storiti brez Njega, istočasno pa vsakega prosi, naj se osebno obveže za razširjanje njegovega splošnega sporočila ljubezni in miru, je še dejal Benedikt XVI., ki je Češko po treh obiskih svojega predhodnika Janeza Pavla II. obiskal kot drugi papež.

Kulturne razmere na Češkem, ki za eno od najmanj verskih držav v Evropi in kjer se za katoličane izreka slabih 30 odstotkov prebivalstva, po papeževih besedah pomenijo radikalni izziv za vero in hkrati torej tudi za upanje. Kot je pojasnil sveti oče, sta namreč tako vera kot upanje v moderni družbi bili odrinjeni na zasebno ali nadzemeljsko raven, medtem ko se v konkretnem in javnem življenju pritrjuje in zaupa zgolj znanstvenemu in gospodarskemu napredku, kar pa po papeževih besedah ne zadošča za pravo blaginjo naroda.


Sveti oče pozval k zvestobi krščanski poklicanosti in evangeliju

Sveti oče je po maši z verniki, ki so prišli tudi s sosednje Slovaške, Poljske, Avstrije in Nemčije, molil še Angel Gospodov, pred opoldansko molitvijo pa je češke vernike tako kot ob včerajšnjem prihodu v Prago pozval, naj ostanejo zvesti svoji krščanski poklicanosti in evangeliju, da bi tako lahko ustvarili prihodnost solidarnosti in miru.

Želim ponoviti nauk svojega cenjenega predhodnika in vas povabiti, da ostanete zvesti svoji krščanski poklicanosti in evangeliju, da bi skupaj ustvarili prihodnost solidarnosti in miru, je dejal Benedikt XVI. ter tako ponovil povabilo nekdanjega papeža Janeza Pavla II., ki se je v Republiki Češki mudil leta 1990, leta 1995 in leta 1997. Kot ugotavlja Benedikt XVI., ritem modernega življenja namreč včasih namerava izbrisati nekatere sledi preteklosti, obogatene z vero. Pomembno pa je, da ne izgubite ideala, ki ga izražajo tradicionalne navade, in da ohranjate duhovno dediščino, ki ste jo prejeli od svojih prednikov, da jo čuvate in uporabite kot odziv na potrebe sedanjega časa, je dejal sveti oče, ki je na Češko prišel predvsem z namenom vernike potrditi v veri ter Cerkev spodbuditi, naj bo kljub razmahnjeni sekularizaciji v državi nosilka vitalnosti, upanja in ljubezni.
Papež je tudi spomnil, da je Moravska obogatena s številnimi Marijinimi svetišči, zato je češke vernike, ki med letom množično romajo v te kraje, izročil Mariji. Naj vam pomaga Devica Marija, ki ji izročam vašo Cerkev in ves češki narod, je še dejal papež, ki je po molitvi Angel Gospodov vernike pozdravil v slovaščini, poljščini in nemščini.

Papež na ekumenskem srečanju v Pragi


Papež Benedikt XVI. se je Iz Brna vrnil nazaj v Prago, kjer se je popoldne ob 17. uri in 15. minut na sedežu praške nadškofije udeležil ekumenskega srečanja ter se tako srečal z okrog 20 predstavniki krščanskih Cerkva in skupnosti. Sveti oče je dejal, da so se kristjani po padcu komunustičnega režima z velikim poletom vključili v nov sistem. Kljub temu pa prihajajo na površje novi poskusi, ki želijo kristjane odriniti na rob javnega življenja, včasih celo s pretvezo o škodljivosti krščanskega nauka za blagostanje družbe. Papež je spomnil na svojo okrožnico o krščanskem upanju, kjer je zapisal, da bi umetna delitev evangelija in miselnega ter javnega življenja morala privesti vse k medsebojni autokritiki moderne dobe in k autokritiki modernega krščanstva, zlasti glede upanja, ki ga lahko ponudimo človeštvu, in izpostavil vprašanje, kaj govori evangelij Republiki Češki in Evropi v današnjem času, zaznamovanem z bohotenjem različnih svetovnih nazorov. Benedikt XVI. je poudaril, da krščanstvo nudi veliko na praktični in moralni ravni, ker evangelij nikoli ne neha navdihovati može in žene v služenju svojim bratom in sestram. Kdor zre Jezusa iz Nazareta z očmi vere, ve, da Bog nudi globljo stvarnost, ki v svetu ni ločena od ekonomije ljubezni, je dejal papež in nadaljeval, da Bog vedno daje svoje odrešenje. Pojem odrešenje je vsebinsko zelo bogat, vsekakor pa izraža nekaj temeljnega in univerzalnega, kar je prisotno v človeku kot njegovo hrepenenje po sreči in popolnosti. Nakazuje pa tudi gorečo željo po spravi in edinosti, ki samodejno izvirata iz globin človeškega duha. To je tudi osrednja resnica v evangeliju in cilj, h kateremu je usmerjen celoten proces evangelizacije in pastoralne skrbi. Odrešenje pa je tudi kriterij, h kateremu se kristjani vedno vračajo, ko skušajo opredeliti svoje prizadevanje, da bi ozdravili rane in delitve iz preteklosti. V tem duhu je Sveti sedež leta 1999 pripravil Mednarodni kongres o Janu Husu, da bi olajšal analizo zapletene in boleče verske zgodovine vašega naroda in bolj na splošno v Evropi. Opogumimo se, je spodbudil sveti oče, saj vemo, da kadar Cerkve oznanja odrešenje v Jezusu Kristusu, to oznanilo, ki je staro in novo, vedno vsebuje modrost, ki je polna upanja za prihodnost. Kadar namreč Evropa posluša zgodovino krščanstva, posluša svojo lastno zgodovino. Njeno razumevanje pravičnosti, svobode, družbene odgovornosti, skupaj z vzpostavljenimi kulturnimi in pravnimi ustanovami, ki branijo te ideje in jih prenašajo na prihodnje rodove, dobro ve, da je vse to prežeto z njeno krščansko dediščino. Tako spomin na preteklost v resnici navdihuje njeno usmerjanje v prihodnost. Po papeževih besedah zato bolje razumemo, zakaj smo kristjani poklicani k edinosti, namreč da bi druge spomnili na prave korenine Evrope. Pa ne zato, ker bi te korenine začele trohneti, ampak zato, ker iste korenine tudi danes navdihujejo Evropo, ji dajejo duhovno in moralno moč, ki omogoča dialog z osebami drugih kultur in verstev. In prav zato, ker evangelij ni ideologija, družbeno in politično stvarnost, ki se stalno razvija, ne smemo zapreti v ozke okvirje ideologij. Evangelij dogajanja tega sveta presega in na novo osvetljuje dostojanstvo človeške osebe v vsaki dobi, je dejal papež.
 Papež predstavnike češkega akademskega sveta pozval k prizadevanju za pravo blaginjo in prihodnost, vredno človeka
 
Sveti oče se je pozno popoldne, ob 18. uri, na praškem gradu Hradčani sestal s predstavniki češkega akademskega sveta, ki jih je pozval, naj si pogumno prizadevajo za pravo blaginjo in prihodnost, vredno človeka. Rektorje in profesorje na čeških univerzah je papež Benedikt XVI. spodbudil, naj pri svojem delu razuma ne ločujejo od iskanja resnice, pač pa naj spodbujajo polno razumevanje odnosa med vero in razumom, ki med drugim zagotavlja medkulturni dialog. Rimski škof je profesorje tudi pozval, naj naredijo vse, da univerze, na katerih poučujejo, ne bi podlegle modi ali relativizmu. Mladim je po papeževih besedah namreč treba zagotoviti celostno izobrazbo in vzgojo, osnovano na znanju, ki temelji na resnici, ter se tako zoperstaviti sodobnim težnjam, kot so informacijska zasičenost in tehnološki razvoj ter predvsem poskusi ločevanja razuma od iskanja resnice. Razum namreč, ko je enkrat ločen od temeljne človekove naravnanosti k resnici, začenja izgubljati svojo smer, se zadovolji s tem, kar je delno ali začasno ali navidezno resnično, je opozoril papež in pojasnil, da iz tega izvira relativizem, ki proizvaja maske, za katere se lahko skrijejo nove nevarnosti za avtonomijo akademskih ustanov. Akademsko raziskovanje je danes po zato po papeževih besedah včasih prisiljeno v uklonitev pritiskom skupin ideoloških interesov ter vabam kratkotrajnim utilitarističnim ali zgolj pragmatičnim ciljem. Benedikt XVI. je nato opozoril, da gradnja kulture zgolj na osnovi modnih zapovedi ter brez ozira na na intelektualno tradicijo in korenine, ki dajejo življenje, lahko družbe naredi ranljivejše in manj vključevalne. Naše družbe v tem primeru ne morejo postati bolj razumske, strpnejše in gibkejše, pač pa ranljivejše in manj vključevalne, ter bi se morale vse bolj truditi, da bi prepoznale tisto, kar je resnično, plemenito in dobro, je dejal sveti oče. V nadaljevanju je spomnil na svojega predhodnika papeža Janeza Pavla II., ki si je močno prizadeval za pravilno razumevanje povezave med vero in znanostjo, kar je pravzaprav bila ena od njegovih osrednjih srkbi. Vero in razum je Janez Pavel II. videl kot dve krili, s katerima se človeški duh dviga k opazovanju resnice. Benedikt XVI. je ob tem dejal, da si danes številni na vso moč prizadevajo ločiti te dve stvarnosti ter predlagajo popolno ločitev božjega in razuma. Toda na ta način po papeževih besedah ne le, da zanikajo tisto, kar je eno od nagljobljih prepričanj vernikov, pač pa zavirajo prav tisti dialog med kulturami, ki ga sami spodbujajo. Razumevanje razuma, ki je gluho za božje in ki verstva preganja v kraljestvo subkultur, je nesposobno vstopiti v dialog med kulturami, ki ga današnji svet tako zelo potrebuje, je poudaril sveti oče. Žeja po znanju, je še dodal, vse rodove nagovarja k širjenju koncepta razuma in k napajanju pri studencih vere. Prav bogata dediščina klasične modrosti, ki izvira iz evangelija in je v njegovi službi, je bila tista, ki so jo prvi krščanski misijonarji ponesli v te kraje ter jo postavili kot temelj duhovne in kulturne edinosti, ki je živa še danes.