RIM (četrtek, 24. september 2009, RV) – 19. septembra je minilo deset
let, odkar je papež Janez Pavel II. v Mariboru razglasil božjega služabnika škofa
Antona Martina Slomška za blaženega. Od takrat je blaženi Slomšek za Slovence zagovornik
pri Bogu in vzor svetosti. To pomeni, da imajo njegovi posnemovalci moralno gotovost,
da se utrjujejo v krščanskih krepostih in se posvečujejo. Od tistega zgodovinskega
dne, ko smo Slovenci dobili prvega blaženega, pa smo vsi kristjani na Slovenskem tudi
poklicani, da se poglabljamo v bistvo Slomškove svetosti, ki se kaže v njegovem osebnem
ljubečem odnosu do Boga in do ljudi. Res je, da Cerkev v procesu za blažene strogo
preverja le oseben odnos kandidata in njegove herojske kreposti do Boga in ne toliko
učinke krščanskih kreposti v Cerkvi in družbi. Ta drugi vidik, lahko bi rekli učinkovitost
krepostnega življenja na sodobnike, je sicer ovrednoten, ni pa merodajen v presoji
svetosti. Cerkev stopnjo svetosti ugotavlja le v odnosu oseba-Bog, ker je to prvi
in najbolj pomemben odnos v življenju vsakega človeka, saj je človek ustvarjen za
Boga in dobiva življenje od Stvarnika. Dar življenja vsakemu človeku nikoli ni čisto
izven tega temeljnega odnosa oseba-Stvarnik. Le to razmerje je najbolj odločilno,
kajti vključuje vse človekove največje odlike, razum, voljo, temeljno odločitev za
življenje v Bogu in odločno izpolnjevanje evangelija v Cerkvi in družbi. Svetniki
in svetnice so ljudje za vse čase v smislu, da sta vsak svetnik in vsaka svetnica
v svojem času, v katerega ju je postavila Božja previdnost, našla izviren odnos s
Stvarnikom in enkratno posegla v svoj čas. Vsak svetenik in vsaka svetnica sta zgodovino
odrešenja doživela kot odrešujočo, še več, v svojem osebnem življenju sta na novo
dokazala moč in novost Kristusovega dela odrešenja. Zato je razmišljanje in poglabljanje
v svetost posameznih svetnikov, v našem primeru je to blaženi škof Anton Martin, najprej
utrjevanje osebne vere, da je naš čas, v katerega nas je postavila Božja previdnost,
tudi odrešen čas, je čas, v katerem se dogaja odrešenja in da smo kristjani v to doganjanje
še kako vključeni. Nocoj se kratko ustavimo ob vprašanju, v čem je bil blaženi
škof Martin človek za vse časa in kako je na novo posegel v svoj čas kot oseba, v
katerem je delovala moč in novost odrešenja v Jezusu Kristusu. Če se pri blaženem
Slomšku ustavimo le ob njegovih posegih v zgodovinsko dogajanje, ki ga je vedno doživljal
kot zgodovino odrešenja, potem naj navedemo le tri pomembne posege. Prva dva sta bila
na vzgojno-intelektualni, tretji pa je bil na cerkveno-upravni ravni. Škof Slomšek
se je bolj kot njegovi sodobniki zavedal, da bo vzpostavitev želežniške mreže po Evropi
prinesla čisto novo izmenjavo življenjskih izkušenj, dobrih in slabih ter vrsto novih
izzivov, pred katere bo posatavljeno celotno prebivalstvo v imperiju in po vsej Evropi.
Železnica bo ob blagostanju prinesla tudi nove duhovne izzive, na katere naj kristjani
odgovorijo na nov način. Svetnikov odgovor na nove čase je bila nova in množična vzgoja
mladega rodu, ki ga je začel učiti brati, pisati, razmišljati in preko dobrih knjig
uvajati v krščasnko razumevanje novih časov. Kot svetnik je želel in storil, kar je
mogel, da bi tudi v novih časih sveta vera bila luč ljudem na poti v večnost, Materin
jezik pa ključ do zveličavne narodne omike. Kot svetnik je dobro vedel, da bo slovensko
krščansko izročilo ostalo živo, močno in navdihujoče, če bodo ljudje ohranili in poglobili
poznavanje materinega jezika. Kot sestavni del tega obsežnega projekta je ustanovil
bogoslovje v Mariboru, da bodo duhovniki študirali tudi v slovenskem jeziku. Tako
bodo že v času študija oblikovali slovensko teološko in filozofsko govorico ter tako
v ljudeh spodbujali še bolj razumsko izdelano presojo in vrednotenje novih okoliščin,
ki so nastajale. Blaženi Slomšek je kot dober poznavalec svojega časa tudi preroško
videl daleč naprej in predvidel, da v Evropi prihaja zgodovinski čas tudi za male
narode, saj so tudi ti Božje delo in sestavni del zgodovine odrešenja. Veliki imperiji
njegovega časa, ki so si v duhu imperialnih pogledov na zgodovino in poslanstvo velikih
narodov v Evropi podredili številne narode, so v Slomškovi viziji prihodnosti že bili
odpisani. In svetnik je na to spoznanje odgovoril dosledno tudi na cerkveno-upravni
ravni in spoznanje izvedel natanko pred 150-leti. Blaženi Slomšek je tudi v teh pogledih
človek za vse čase.