CASTELGANDOLFO (četrtek, 17. september 2009, RV) – Papež je včeraj
popoldne obiskal novi sedež Vatikanske zvezdarne v mestu Albano bliyu Castelgandolfa.
Ob tej priložnosti je za naš radio spregovoril direktor zvezdarne jezuitski pater
Jose Gabriel Funes. Izrazil je veliko veselje in zadovoljstvo nad tem, da jih je obiskal
sveti oče ter blagoslovil nove prostore zvezdarne. S tem obiskom se po besedah patra
Funesa v zgodovini Vatikanske zvezdarne začenja novo obdobje. Zvezdarna je bila najprej
prenešena iz Vatikana v papeško palačo v Castelgandolfu, od tam pa v nove prostore
prenovljenega samostana v Albanu. Kot je dejal pater, za jezuitsko skupnost, ki zvezdarno
vodi, to vedno predstavlja velik izziv. Veseli so, da lahko v tem poslanstvu služijo
Cerkvi in papežu, ob tem pa pater Funes posebej poudraja, da gre za zelo specifično
poslanstvo, ki zahteva znanstveno in strokovno usposobljene ljudi in kot je znano
je znanstveno raziskovanje težko. Je delo, ki zahteva veliko let priprav in veliko
vloženega truda. Novi prostori Vatikanske zvezdarne se sedaj nahajajo dva kilometra
od njenega prejšnjega sedeža v Castelgandolfu in so takorekoč na meji s papeško palačo.
To da so na meji, je po besedah direktorja zvezdarne lahko tudi dobra prispodoba,
ki pojasni pomen zvezdarne. V dialogu s svetom znanosti in kulture namreč želijo mejiti
s Cerkvijo. Na eni strani je Vatikanska zvezdarna konfesionalna opazovalnica in kot
taka, zelo blizu svetemu očetu in Svetemu sedežu. Na drugi strani pa je v dialogu
in sodelovanju z znanstveniki drugih ver in kultur in tudi neverujočimi, kar daje
zvezdarni prav gotovo poseben pomen. Selitev Vatikanske zvezdarne v nove prostore
je med drugim tudi posledica dejstva, da delo zvezdarne vedno bolj raste in se širi.
Poleg usposabljanj in konferenc, ki jih že od nekdaj pripravljajo, prihajajo tudi
mladi jezuiti. Zgodovina vesolja in zvezdoslovje sta pomembni področji raziskav in
po besedah patra Funesa se to raziskovanje uresničuje v Vatikanski zvezdarni, kjer
imajo na voljo potrebne naprave in zbirko meteoritov, ki je ena njihovih najbolj dragocenih
učnih pripomočkov. Sredi meseca oktobra v Vatikanskih muzejih pripravljajo razstavo,
ki bo zajela astronomske naprave iz časa Galileja pa vse do današnjih dni.