Benediktinska opatija Cluny prihodnje leto obhaja 1100 let od svoje ustanovitve

CLUNY (nedelja, 13. september 2009, RV) – Benediktinska opatija Cluny v francoski pokrajini Burgundiji bo prihodnje leto obeležila 1100 obletnico svojega nastanka, včeraj pa so se s sveto mašo začele priprave na praznovanje. Slovesno sveto mašo je v opatijski cerkvi daroval škof v Autunu Benoît Rivière, nato pa so simbolično odprli vseh 12 vrat mesta Cluny, ki ravno zaradi svoje opatije v srednjem veku veljalo za osrednje krščansko mesto v Evropi. Opatija je pomemben kulturni spomenik in znamenita turistična točka, škofija Autun, ki je pripravlja praznovanja pa želi izpostaviti predvsem duhovno vrednost opatije ter pomen tako visoke obletnice. Monsinjor Pierre Calimé je izrazil željo, da bi bilo praznovanje obletnice poleg poudarka na veličastni zgodovini, arhitekturi, umetnosti in znanosti tudi priložnost, da se ponovno obudi srce opatije, v kateri je živelo na tisoče menihov, ki so se navdihovali v Vodilu sv. Benedikta. Program praznovanj vključuje različne kulturne dogodke, simpozije o sakralni umetnosti, svete maše in molitvena srečanja, od katerih bo eno pripravila tudi skupnost Taize.
Opatijo v Clunyju je leta 910 na svoji posesti ustanovil vojvoda Viljem I. Akvitanski, in benediktinske menihe oprostil vseh obveznosti in dajatev, razen tega, da so morali moliti za njegovo dušo. Opatija je odgovarjala le papežu in je skozi stoletja s Petrovim sedežem razvila tesne vezi. Benediktinski red je bil temelj stabilnosti takratne evropske družbe, samostan Cluny pa je postal priznano središče zahodnega meništva in se je uveljavil kot najboljša in najimenitnejša meniška ustanova v Evropi. Med francosko revolucijo leta 1790 je bila opatija oplenjena in skoraj v celoti uničena, ostal je le majhen del prvotne zgradbe. Največjo moč in vpliv je opatija imela od druge polovice 10. stoletja do zgodnjega 12. stoletja, ko je v samostanu živelo 10.000 benediktinskih menihov, štirje clunyjski opati so postali papeži, trije pa so razglašeni za svetnike.
O drugem opatu po vrsti, svetem Odonu, je 2. septembra letos na splošni avdienci govoril papež Benedikt XVI. ter med drugim dejal, da je sveti Odon iz Clunyja, tega središča duhovnega življenja, izvajal širen vpliv na samostane po vsej celini. Na njegovo vodenje in njegovo reformo so se oprli celo mnogi samostani v Italiji, med njimi samostan svetega Pavla zunaj obzidja v Rimu. Opat Odon je silno hrepenel po slogi med kralji in veljaki, po spoštovanju zapovedi, skrbi za uboge, poboljšanju mladih, spoštovanju do starejših. Po papeževih besedah je bil pravi duhovni voditelj tako za menihe kot za vernike svojega časa. Ta živahni in obenem ljubki srednjeveški opat, navdušen za reformo, odločen v delovanju, je v menihih in v vernih laikih svojega časa spodbujal željo, da bi s krepkim korakom napredovali po poti krščanske popolnosti.