Priprave na stoletnico rojstva blažene matere Terezije iz Kalkute
KALKUTA (torek, 8. september 2009, RV) – Misijonarke ljubezni iz vsega sveta
so minulo soboto obeležile 12. obletnico smrti svoje ustanoviteljice blažene matere
Terezije iz Kalkute, hkrati pa so začele s pripravami na slovesnosti, ki bodo potekale
ob stoletnici njenega rojstva. Red misijonark ljubezni bo to obletnico obeležil 27.
avgusta prihodnje leto, je za katoliško tiskovno agencijo Zenit povedala predstojnica
reda sestra Mary Prema. Ob tem je tudi poudarila, da junaška svetost matere Terezije
vsem zagotavlja, da njena smrt na zemlji pomeni njeno rojstvo v nebesih. Misijonarke
ljubezni so rojstvo svoje ustanoviteljice sicer obeležile že letos, ko so organizirane
posebne molitvene ure, ki so se jih udeležili redovnice, njihovi sodelavci, prostovoljci,
prijatelji, simpatizerji in novinarji. Mati Terezija je svoje srce odprla ljubezni
do vseh, je poudarila predstojnica misijonark ljubezni in dodala, da njen lik sestre
še danes navdihuje ter jim pomaga odpreti oči in uvideti dostojanstvo Božjega Sina
v revežu, ki mu je treba ponuditi mir in veselje. 12. obletnico smrti matere Terezije
so obhajali povsod po svetu, tudi pripadniki drugih veroizpovedi. Indijska tiskovna
agencija Press Trust je poročala, da je v soboto potekala medverska molitvena ura,
Svet indijskih kristjanov pa se je odločil, da bo poslej 5. september praznik blažene
matere Terezije. Kot je dejala predstojnica misijonark ljubezni sestra Mary, so vsi
molili in se spominjali del blažene matere Terezije ter njenega darovanja revežem,
bolnim in zapuščenim. Mati Terezija se je rodila 27. avgusta leta 1910 v Skopju
in je albanskega porekla. Leta 1929 je kot mlada redovnica odšla v Indijo, kjer jo
je globoko pretreslo pomanjkanje. Izstopila je iz svojega reda in se posvetila izključno
negi najbolj zapostavljenih in zavrženih oseb v Kalkuti. Oktobra leta 1950 je formalno
ustanovila nov red misijonark ljubezni in od tedaj je bila v belem sariju z modrimi
robovi neutrudna delavka v službi ljubezni in življenja. Danes red Misijonark ljubezni
šteje nad 4800 članic, ki delujejo v 145 deželah in oskrbujejo približno 760 ustanov,
ter tako izkazujejo prepričanost o Božji ljubezni do najrevnejših med revnimi. Apostolat
misijonark ljubezni zaobjema hiše za zapuščene, umirajoče, hiše za zapuščene otroke,
domove za gobavce in bolnike z aidsem, prenočišča za brezdomce, tople kuhinje, potujoče
ambulante in šole za revne otroke. Mati Terezija je večkrat ponavljala, da ubogi ne
potrebujejo našega pomilovanja, ampak ljubezen in usmiljenje. Opozarjala je tudi,
da je največji problem modernega sveta osamljenost in zavrženost, ki sta, kot je trdila,
neke vrste lakota, lakota po toplini in ljubljenosti. Mati Terezija je pobrala
na tisoče lačnih in zapuščenih otrok po ulicah Kalkute, bila pa je tudi vneta borka
proti splavu. Leta 1979 je prejela Nobelovo nagrado za mir, kasneje pa ji je tedanji
ameriški predsednik Bill Clinton podelil častno ameriško državljanstvo, ki ga je v
zgodovini Združenih držav Amerike prejelo le pet tujcev. Ko je neutrudno hodila
po poteh sveta, je Mati Terezija zaznamovala zgodovino 20. stoletja. Pogumno je branila
življenje. Služila je vsakemu človeku in vedno pospeševala človekovo dostojanstvo.
Poraženim v življenju je dala čutiti nežnost Boga Očeta, ki ljubi vsako bitje, ki
ga je ustvaril. Pričevala je o evangeliju ljubezni, ki se hrani iz zastonjskega darovanja
samega sebe vse do smrti.