Praznik Marijinega rojstva

RIM (torek, 8. september 2009, RV) – Cerkev danes praznuje praznik Marijinega rojstva ali Mali šmaren. Marijino rojstvo je bil v bistvu običajen družinski dogodek, ko sta starša Joakim in Ana dobila hčerko. Stara zaveza je le napovedala rojstvo device, ki bo rodila Mesijo. Marija nima svojega rodovnika. Danes pri maši beremo Jezusov rodovnik, ki ga evangelist Matej zaključi takole Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus (Mt 1,16). Tudi iz tega poročila je razvidno, da je Marijino rojstvo in seveda vsebina današnjega praznika, najtesneje povezano s prihodom Mesije, napovedanega in pričakovanega Mesije. Marijino rojstvo je torej zarja, ki naznanja Sonce, Mesijo, je pa tudi začetek veselja nad Odrešenikovim rojstvom.
Vsebina današnjega praznika Marijinega rojstva torej izhaja iz učlovečenja Božjega Sina in iz celotnega dogodka odrešenja. Apostoli in prvi kristjani bodo komaj po Jezusovem vstajenju globlje in z vedno večjim spoštovanjem razmišljali o Odrešenikovi Materi in se poglabljali v dvojno skrivnost, ki jo vsebuje Marijino rojstvo in življenje. Prvo in temeljno skrivnostno sporočilo, ki nam ga Bog daje z rojstvom device iz Nazareta, je iskanje odgovora na vprašanje, kaj nam je Bog dejansko sporočil, ko je devico iz Nazareta izbral za Mater svojega Sina in našega Odrešenika. Druga velika skrivnost pa je povezana z likom device iz Nazareta in kako je Marija, ki je po previdnostni izbiri postala Božja Mati, stopila v to skrivnostno poslanstvo, kako ga je razumevala in v katere razsežnosti ga je razvila na osebni ravni in v skupnosti odrešenih, v Cerkvi, takrat, danes in do konca časov.
Vsako rojstvo otroka, tudi Marijino, je dogodek, ko novo človeško bitje kot oseba stopi v skupnost po dostojanstvu enakih oseb. Vsak otrok, ko pride na svet, pride z novim sporočilom, ki ga bo tako ali drugače sporočal svojim sodobnikom in vsemu človeštvu. V Marijinem primeru se je to sporočilo oblikovalo v družinski vzgoji, ko sta starša Joakim in Ana v hčerki z ljubečo vzgojo prebujala in pripraljala njeno osebnost za poslanstvo v okviru izvoljenega ljudstva. Vrhunec tega poslanstva je bila zvestoba od Boga dani postavi, ki je najprej pomenila, častiti Boga. Drugi pomemben vidik poslanstva Izraela pa je bilo ponesti Božje, Jahvejevo ime med narode. Marijina starša sta te največje cilje judovske vzgoje v Mariji prebujala tudi s posebno pripravo svoje hčerke na materinstvo, ki tu ni mišljeno le na biološko podarjanje življenja, ampak materinstvo kot polnost mesijanskega poslanstva žene v judovstvu. V tem pogledu je bilo materinstvo v judovstvu vedno najtesneje povezano z mesijanskim poslanstvom izvoljenega ljudstva, oziroma kot izpolnjevanje Stvarnikove volje do vsega človeštva in stvarstva.
Tako Marijino zorenje od rojstva, preko družinske vzgoje pa vse do trenutka angelovega oznanenja, da bo postala Odrešenikova Mati, pa je vključevalo vrsto skrinostnih odločitev v Marijinem otroškem in dekliškem srcu za tako poslanstvo in za sicer pričakovano, a do uresničitve zgolj obljubljeno materinstvo. Marijino telesno rojstvo je bilo tudi začetek rojevanja osebnosti Odrešenikove Matere v njenem človeškem in božjem obsegu. V obdobju med rojstvom in angelovim oznanenjem je dozorel prehod od splošne, skupne pobožnosti, v oseben odnos do Boga Stvarnika in sposobnost prepoznati Jahvejevo voljo, jo sprejeti kot Božjo in svojo in jo popolnoma izvršiti. In tu stojimo pred stvarno skrivnostjo. Pred stvarno, ker se je ta prehod dejansko dogodil, pred skrivnostno pa, ker ne bomo nikoli točno vedeli, kako se je to dogajalo v Marijinem otroškem in dekliškem srcu.