Duh Assisija v Krakovu

KRAKOV (ponedeljek, 7. september 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je med včerajšnjim pastoralnim obiskom v Viterbu pozdravil udeležence medverskega molitvenega srečanja za mir, ki na Poljskem poteka pod geslom Duh Assisija v Krakovu. Dogodek, ki se bo zaključil jutri, sta pripravili skupnost sv. Egidija in krakovska nadškofija, začel pa se je s sveto mašo v krakovski cerkvi Božjega usmiljenja, ki jo je daroval nadškof v Krakovu kardinal Stanislaw Dziwisz, udeležili pa so se je tudi predstavniki drugih krščanskih verskih skupnosti.
Razlog, da je bil za kraj molitve za mir izbrano ravno mesto Krakov, je povezan z 70. obletnico izbruha 2. svetovne vojne in 20. obletnico padca berlinskega zidu kot znamenja konca totalitarnih režimov v Vzhodni Evropi. Molitveno srečanje na Poljskem želi ponovno izpostaviti pomen »duha Assisija« in splošno bratsko ozračje, ki ga je ustvaril svetovni dan molitve za mir, 27. oktobra leta 1986 v Assisiju, katerega se je med ostalimi verskimi voditelji udeležil tudi papež Janez Pavel II.
Mir in pomen molitve za mir sta med včerajšnjo mašo v Krakovu izpostavila tudi kardinal Dziwisz in metropolit Pravoslavne cerkve v Romunij Serafim. Kot je v homiliji povedal krakovski nadškof, je po groznih letih vojne in komunistične diktature, ki sta prizadeli mnoge dežele in povzročile na milijone mrtvih, Bog poklonil dar miru in dar združene Evrope. Vendar pa se mir ne doseže enkrat za vselej, je dejal kardinal in opozoril na nevarnost sekularizacije, pretiranega potrošništva, zavisti in uživaštva. Metropolit Serafim pa je v homiliji dejal, da je strašna preteklost v Srednji in Vzhodni Evropi pustila duhovne in materialne rane, da pa je sedaj prišel čas potrpežljive izgradnje hiše človeških in krščanskih vrednot.
Tridnevnega medverskega molitvenega srečanja za mir v Krakovu se udeležuje čez 300 predstavnikov krščanstva, judovstva, islama, budizma in drugih verskih skupnosti, ki sodelujejo na 22 različnih okroglih mizah in razpravah o vrsti družbenih vprašanj. Dogodka se udeležuje tudi predsednik Papeškega sveta za laike kardinal Stanislaw Rylko, ki je za naš radio govoril o pomenu konkretnega prispevka, ki ga lahko da vernik vsake religije in vsake cerkvene skupnosti, v prizadevanju za mir na svetu. Navedel je Jezusove besede: »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi« (Mt 5,9) in nadaljeval, da bi vsak kristjan moral te učiteljeve besede vzeti kot življenjski program, predvsem pa verniki laiki, ki živijo sredi sveta in so poklicani biti sol zemlje. Poklicanost vernikov laikov je po besedah kardinal Rylka ravno v tem, da kot evangelijski kvas svet spreminjajo odznotraj, delajo za pravičnost, spoštovanje človekovega dostojanstva in pravic. Le na ta način se oblikuje temelj resničnega in trajnega miru. To pa pred vsakega kristjana postavlja zahtevo po skladnosti med življenjem in vero, po trdni moralni drži in iskreni zavzetosti za služenje skupnemu dobremu, je dejal kardinala Rylko ter spomnil na besede papeža Benedikta XVI., da je temeljni dejavnik miru oznanjevanje Kristusa, ki je resnični mir sveta.