Papež Benedikt XVI. bo jutri obiskal italijanski mesti Viterbo in Bagnoregio blizu
Rima
VATIKAN (sobota, 5. september 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. bo jutri obiskal
italijanski mesti Viterbo in Bagnoregio blizu Rima. Namen papeževega pastoralnega
obiska, katerega geslo je Potrdi svoje brate, je predvsem srečanje s tamkajšnjimi
verniki, ki jih sveti oče želi potrditi v veri ter v njihovih srcih prebuditi potrebo
po veselju verovanja, drugi cilj jutrišnjega obiska pa je prispevati k edinosti družbe,
za katero so sicer danes značilna razhajanja na kulturni, verski, gospodarski in politični
ravni. Škofija Viterbo je na papežev prihod dobro pripravljena. S pripravami, ki so
vključevala tako bogoslužja kot tudi kateheze in programe za mlade, je začela že 8.
decembra, ko je Sveti sedež obisk tudi uradno potrdil. Gre za prvi obisk papeža v
tem kraju po letu 1986, ko je škofija dobila novo geografsko podobo. Sveti oče
bo svoj obisk začel v Viterbu, mestu s približno 64.000 prebivalci, ki je po vsem
svetu znano kot papeško mesto, saj je neposredno povezano z izvolitvami Nebaj škofov
Rimskokatoliške cerkve. Tu je namreč bilo izvoljenih pet Petrovih naslednikov, štirje
pa so v tem kraju tudi pokopani. Papež Benedikt XVI. bo jutri dopoldne pristal na
športnem igrišču v Viterbu, od koder se bo odpravil v papeško palačo. Osrednji dogodek
v Viterbu bo sveta maša, ki jo bo Benedikt XVI. daroval v Valle Faulu. Po maši bo
skupaj z verniki molil opoldansko molitev Angel Gospodov, nato pa se bo v papeški
palači srečal s predstavniki krajevnih oblasti in z okna omenjene palače pozdravil
viterbsko krajevno skupnost. Sveti oče bo nato odšel v katedralo svetega Lovrenca,
kjer bo med krajšim obredom blagoslovil stranska vrata. Popoldne si bo papež Benedikt
XVI. ogledal pisalni stroj svete Rose in katedralo te zavetnice Viterba, nato pa še
Marijino svetišče v Querci, kjer bo molil skupaj z redovnicami, ki živijo v klavzuri.
Papež bo iz Viterba odšel v Bagnoregio, mesto s približno 4000 prebivalci, kjer
bo počastil svetega Bonaventuro, svetnika, ki se je leta 1221 rodil prav v tam mestu.
Sveti oče bo molil pred relikvijami tega cerkvenega očeta, imenovanega tudi serafinski
svetnik, ki jih hranijo v osrednji cerkvi v Bagnoregiu. Leta 1953 je namreč sedanji
papež napisal pomembno teološko razpravo o nauku sv. Bonaventrue o razodetju kot rehabilitacijo
za univerzitetnega profesorja. Sveti Bonaventura je napisal mnogo filozofskih, mističnih
in teoloških razprav. Med temi je tudi zelo pomembna razprava o teologiji benediktinskega
opata Joahima della Fiore iz 12. stoletja, ki je učil, da je z 2. krščanskim tisočletjem
napočilo obdobje Svetega Duha, za ratero so značilni bratstvo, sloga in skladnost
z naravo. Prav zadnji vidik naj bi bil posebej značilen za svetega Frančiška Asiškega,
Bonaventurina zasluga pa naj bi bila v tem, da je na tej teološki zamisli ponovno
utemeljil red manjših bratov. Mladi teolog Ratzinger pa je v svoji razpravi razvil
sodoben pristop k razodetju, ki je v tem, da je božje razodetje vedno vezano na osebo,
ki se ji Bog razodeva in da je Cerkev kot skupnost verujočih poseben kraj istega Božjega
razodevanja. Zapisano razodetje, ali Sveto pismo pa je zapis tega procesa. Ta pristop
k razodetju je silno pomemben tudi za utemeljitev teološke merodajnosti cerkvenega
izročila, kar je prišlo posebno v ospredje na 2. vatikanskem koncilu v dogmatični
konstituciji o Božjem razodetju in o Cerkvi, ki je kraj trajnega Božjega razodevanja.
V tem pogledu izbira tega potovanja v rojstni kraj tako pomembnega cerkvenega očeta,
kot je sv. Bonaventura, papeževa zgovorna izbira Po obisku katedrale svetega Nikolja
bo papež na mestnem trgu svetega Avguština pozdravil vernike in s tem zaključil enodnevni
pastoralni obisk. Iz Bagnoregia se bo sveti oče vrnil v svojo počitniško apostolsko
palačo v Castel Gandolfu. Papežev obisk Viterba in Bagnoregia sodi v sklop njegovih
letošnjih pastoralnih obiskov italijanskih mest. Benedikt XVI. je v tem letu že obiskal
mesti Montecassino, kjer se je mudil 24. maja, in San Giovanni Rotondo, kjer je vernike
nagovoril 21. junija. V Montecassinu je papež obiskal poljsko pokopališče, kjer je
leta 1944 izgubilo življenje mnogo poljskih vojakov, in se sestal z benediktinci,
v južnoitalijanskem mestu San Giovanni Rotondo pa se je papež poklonil priljubljenemu
italijanskemu svetniku svetemu Piju iz Pietralcine.