Carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej pripravil poslanico o varovanju okolja

CARIGRAD (torek, 1. september 2009, RV) – Carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej je ob današnjem dnevu okolja napisal posebno poslanico, v kateri vse ljudi povabi k razmišljanju o odnosu do stvarstva. V zadnjem letu je svetovna gospodarska in finančna kriza prizadela takorekoč vsakega človeka, piše ekumenski patriarh v svoji poslanici. Kriza pa je tudi priložnost, da na nov način razmišljamo o nastalih problemih in se vprašamo, zakaj na dosedanjih izhodiščih ne moremo najti boljših rešitev. Danes moramo v naša razmišljanja in delovanje vnesti več ljubezni, ki bo navdihovala pogum in skrb za bližnjega. Človekov napredek namreč ni le kopičenje imetja in lahkomiselno uživanje zemeljskih dobrin. Reševanje sedanje krize je pokazalo, da imajo bogati malo volje vlagati svoje bogastvo v reševanje krize, nočejo pomagati lačnim in jim ni mar, da milijoni nimajo niti pitne vode. Zato je na obrazu vsakega lačnega otroka slehernemu od nas zapisano vprašanje, na katerega moramo odgovoriti, namreč vprašnje, kako je mogoče, da se je to zgodilo. Ekumenski patriarh se sprašuje, ali nit o morda stvar človeške nesposobnosti ali človekove volje, in nadaljuje, da ko smo v središče naših koristi in prizadevanj postavili trg, smo pri tem pozabili, da bodo naše odločitve kruto pogojile življenje prihodnjih rodov. Človeška ekonomija, ki je iz ljudi naredila potrošnike, kaže vse svoje slabosti. Božja ekonomija, ki nas je ustvarila po podobi Stvarnika, ki nas ljubi, pa nas vabi, da ljubimo in skrbimo za stvarstvo. Če verujemo, da je človek le potrošnik, potem je njegov cilj, da potroši stvarstvo, če pa verujemo, da smo ustvarjeni po Božji podobi, bomo delovali skrbno in z ljubeznijo do bližnjega ter si prizadevali, da postanemo tisto, za kar smo ustvarjeni. Patriarhova posalnica prav tako vsebuje dobre želje za uspeh konference Organizacije združenih narodov o klimatskih spremembah, ki bo potekala decembra letos v Kopenhagenu. Patriarh Bartolomej svoj poziv zaključuje z mislijo, da morata v vseh razsežnostih gospodarske dejavnosti biti prisotni ljubezen in pravičnost; ter da profit, zlasti še kratkoročna korist, nikakor ne more biti edini vzgib naših dejanj.