CATELGANDOLFO (nedelja, 23. avgust 2009, RV) – Papež Benedikt XVI.
je opoldne pozdravil vernike na dvorišču letne rezidence v Castalgandolfu brez mavca
na desni roki. Kot vidite, je dejal sveti oče, je roka že osvobojena mavca, je pa
še vedno malo lena. Nekaj časa bom še ostal v šli potrpljenja, toda gremo naprej,
je pokomentiral zdravstveno stanje poškodovane roke. V nagovoru pred opoldansko
molitvijo Angel Gospodov je sveti oče na kratko komentiral odlomek iz šestega poglavja
Janezovega evangelija v katerem nam evangelist poroča, kako so Judje sprejeli Jezusov
sporočilo, da je on kruh življenja in, da kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj.
Evangelist Janez na koncu poglavja opiše, kako so se Judje pohujševali nad tem naukom
in kako so mnogi zapustili Jezusa rekoč: »Trda je ta beseda! Kdo jo more poslušati?«
(Jn 6,60). Zavračanje nauka se ni dogajalo le Jezusu, je nadaljeval sveti oče, ampak
je to nekakšna stalnica v vsej zgodovini Cerkve. Jezus se ni opravičeval, da se je
slabo ozrazil, tudi ni obljubil, da bo svoj nauk bolj spretno razložil in ni iskal
kompromisov, ampak je pred učenci vprašanje v bistvu zaostril, ko je Dvanjastere naravnost
vprašal: »Ali hočete tudi vi oditi?« (67). Na to Jezuosovo vprašanje v imenu
vseh kristjanov vseh časov dogovori apostol Peter: »Gospod, h komu naj gremo? Besede
večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga« (68-69).
Dragi bratje in sestre, je dejal na tem mestu sveti oče, tudi mi lahko in hočemo v
tem trenutku ponoviti ta Petrov odgovor, zavedajoč se naše krhkosti, naših problemov
in dežav, vendar zaupajoč v moč Svetega Duha, ki se izraža in kaže svojo moč v skupnosti
z Jezusom. Vera je dar Boga človeku, je pa hkrati tudi svobodno in popolno človekovo
izročanje Bogu. Vera je poučljivo poslušanje Gospodove besede, ki je svetilka našim
korakom in luč na naši poti, kot pravi psalmist. Če zaupno odpremo naše srce Kristusu,
če pustimo, da nas on osvoji, lahko tudi mi izkušamo, kakor je to izkusil sveti arški
župnik Janez Marija Vianney, da je na zemlji naša edina sreča ljubiti Boga in vedenje,
da nas Bog ljubi. Prosimo Devico Marijo, je zaključil sveti oče svoj nagovor, da ohranimo
v sebi to vero trdno in prežeto z ljubeznijo.