Benedikt XVI. na praznik Marijinega vnebovzetja: "Marija pa je zvezda, ki nas na potovanju po razburkanem morju, vodi proti svojemu Sinu Jezusu."

CASTEL GANDOLFO (sobota, 15. avgust 2009, RV) – Slovesno sveto mašo na današnji praznik Marijinega vnebovzetja je papež Benedikt XVI. vodil zjutraj ob 8. uri v župniji sv. Tomaža iz Villanove v Castel Gandolfu, opoldne pa je z zbranimi verniki molil Angelovo čaščenje.
V homiliji med sveto mašo je Benedikt XVI. dejal, da se človeško življenje na zemlji nenehno odvija v napetosti boja med zmajem in ženo, med dobrim in zlom, Marija pa je zvezda, ki nas na tem razburkanem morju, vodi proti svojemu Sinu Jezusu.
Sveti oče je pokazal na vse velike momente, kjer je vidna vloga Blažene Device Marije v zgodovini odrešenja, in dejal, da so brezmadežno spočetje, oznanjenje, božansko materinstvo in vnebovzetje temeljne in med seboj tesno povezane stopnje, s katerimi Cerkev povzdiguje in opeva slavno usodo Božje Matere in v katerih lahko beremo tudi človeško zgodovino. Marijino brezmadežno spočetje nam oživlja prvo stran človeškega življenja in razkriva, da bi naj človek po božjem načrtu stvarstva imel čistost in lepoto Brezmadežne. Ta božji načrt se je preko učlovečenja Božjega Sina, ki je bilo oznanjeno in uresničeno v Mariji, ponovno obnovil z svobodno privolitvijo človeka. Benedikt XVI. je izpostavil, da v Marijinem vnebovzetju vidimo to, kar smo poklicani doseči ob koncu naše zemeljske poti, da opazujemo, na kakšen način je ona prehodila pot do večnosti. Marija je v vsem sledila svojo poklicanost, se pustila voditi le Bogu, v nenehni poslušnosti Svetega Duha, ki je v njej izvršil učlovečenje Besede. Marija je oblikovana po Svetem Duhu, je zaznamovana z dogodki in srečanji, kot je srečanje z Elizabeto, predvsem pa zaznamovana s posebnim odnosom z njenim sinom Jezusom. Na svoji poti Marija v srcu ohranja in premišljuje dogodke svojega življenja in v njih vedno bolj prepoznava skrivnosten božji načrt za odrešenje sveta. Sledeč Jezusa, od Betlehema do bega v Egipt, v njegovem skritem in javnem življenju, vse do križa, Marija živi svoj stalni vzpon k Bogu, v duhu svojega Magnificata; tudi v trenutku teme in trpljenja, v polnosti usklajena z načrtom božje ljubezni in popolnoma izročena v Gospodove roke, postane tako paradigma za vero Cerkve. Benedikt XVI. je nadaljeval, da v Marijinem vnebovzetju, s telesom in dušo, občudujemo vrhunec njene vere in pot vere, ki jo Marija kaže Cerkvi in vsakemu med nami. Ona, ki je v vsakem trenutku sprejemala božjo Besedo, je vzeta v nebo, Ona sama je sprejeta s strani Sina. Človeško življenje na zemlji, je povedal sveti oče ob koncu homilije, je pot, ki se stalno odvija v napetosti boja med zmajem in ženo, med dobrim in zlom, je kakor potovanje po pogostokrat nemirnem morju. Marija pa je zvezda, ki nas vodi proti svojemu Sinu Jezusu, je sonce, ki vzhaja nad teminami zgodovine, in nam poklanja upanje za zmago nad zlom in grehom, upanje na nebesa in na novo domovino.
Sveti oče je na današnji praznik Marijinega vnebovzetja z verniki v Castel Gandolfu prav tako molil Angelovo čaščenje, v nagovoru pa spregovoril o sv. Janezu Mariji Vianeju in njegovi ljubezni do Matere Marije.Sveta Devica je brez madeža, okrašena z vsemi krepostmi, s katerimi je ozaljšana in ljuba Sveti Trojici; srce te dobre Matere je ljubezen in usmiljenje in ne želi drugega kot videti nas srečne; da bi bili uslišani, je dovolj obračati se k Njej. Tako je papež obnovil pogosto izrečene besede arškega župnika, ki kažejo na gorečnost duhovnika, ki svojim vernikom z veseljem govori o Mariji in se v tem nikoli ne utrudi. Sveti oče je dejal, da je svetega arškega župnika, zavetnika duhovnikov, še posebej navdihovala Marijina lepota, lepota, ki je povezana s tem, da je bila Brezmadežna, edina spočeta brez madeža greha. Sveta Devica, je govoril sv. Vianej, je tista lepa stvaritev, ki se ni nikoli naveličala dobrega Boga. Kot dobri in vdani pastir je prvi dajal zgled v tej otroški ljubezni do Jezusove Matere, je dejal papež in dodal, da je svojo župnijo v Arsu pogostokrat posvetil Mariji in da je še posebej materam priporočal, naj Mariji vsako jutro posvetijo svoje otroke. Ob koncu je papež Benedikt XVI., v duhu leta duhovništva in po zgledu sv. Janeza Vianeja, Materi