Benedikt XVI. poziva evropske narode, naj ne pozabijo na svojo krščansko dediščino
VATIKAN (petek, 14. avgust 2009, RV) – Dunajski nadškof kardinal Christoph
Schoenborn se bo kot poseben papežev odposlanec 23. avgusta udeležil slovesnosti ob
tisočletnici škofije v Pecsu na Madžarskem. Kot je sveti oče ob tej priložnosti kardinalu
Schoenbornu zapisal v pismu, gre za priložnost, da verniki pokažejo svojo obnovljeno
vero ter posebno ljubezen do Cerkve in do evangelija. Škofija v Pecsu je bila ustanovljena
leta 1009 za časa papeževanja Sergeja IV., kar priča o tem, kako globoko je evangelij
zakoreninjen v zgodovino Evrope. Krščanske korenine stare celine papež Benedikt
XVI. izpostavlja že od začetka svojega pontifikata ter vedno znova poziva evropske
narode, naj ne pozabijo na svojo krščansko dediščino. Gre za neprecenljivo dediščino
in bogato zalogo vrednot, ki tudi danes predstavljajo trden temelj za oblikovanje
Evropske unije. Brez spomina ni prihodnosti, je zatrdil papež leta 2007, ob 50-obletnici
Rimske pogodbe. Ni mogoče graditi prave evropske hiše in pri tem zanemarjati identiteto
narodov na tej celini, je takrat opozoril sveti oče in poudaril, da je pred geografsko,
gospodarsko in politično identiteto, govora najprej o zgodovinski, kulturni in moralni
identiteti, identiteti, ki jo sestavlja sklop univerzalnih vrednot, ki jih je krščanstvo
prebujalo in oblikovalo skozi stoletja ter si na ta način v Evropi pridobilo ne le
zgodovinsko vlogo temveč naslov utemeljiteja Evrope. Vrednote, ki oblikujejo dušo
stare celine, morajo ostati sestavni del Evrope tretjega tisočletja, je dejal papež.
Da pa Evropa ne bi izgubila teh vrednot, mora zreti v Kristusa, kakor je papež izpostavil
med svojim apostolskim potovanjem v Avstrijo, septembra 2007, ko je dejal, da je nemogoče
pozabiti, da je Evropa nositeljica tradicionalne misli, ki je povezana z vero, razumom
in srcem. Vrsta filozofov, tudi takih, ki so se distancirali od vere, je priznala
osrednjo vlogo, ki jo je krščanstvo imelo pri obvarovanju moderne zavesti pred nihilizmom
in fundamentalizmom. Ponovno obujanje krščanskih korenin in izpostavljanje vrednosti
evangelijskega sporočila za življenje Evrope po papeževih besedah ne predstavlja nevarnosti
za zdravo laičnost, kar je Benedikt XVI. poudaril med lanskoletnim pastoralnim obiskom
v Franciji. Po eni strani je pomembno vztrajati pri razlikovanju med politično in
versko stvarnotjo, pri čemer mora država zaščititi versko svobodo državljanov. Po
drugi strani pa se je potrebno jasno zavedati nenadomestljivega poslanstva religije
pri oblikovanju družbene zavesti in njenega prispevka pri oblikovanju temeljnega etičnega
konsenza v družbi. Laičnost namreč ne pomeni izrivanje vere v zasebno in intimno sfero
življenja, je poudaril sveti oče in še izpostavil, da zdrava laičnost v šoli, kakor
tudi v ostalih državnih ustanovah ne pomeni zapiranje pred transcendentnim in sprejemanje
neke napačne nevtralnosti do moralni vrednot, ki so osnova resnične vzgoje in izobraževanja
vsake osebe.