Papež Benedikt XVI. pred molitvijo Angel Gospodov spregovoril o sv. Maksimiljanu Kolbeju
in sv. Edith Stein
CASTELGANDOLFO (nedelja, 19. avgust 2009, RV) – Papež Benedikt XVI.
je tudi današnji govor pred molitvijo Angel Gospodov z verniki na dvorišču poletne
rezidence v Castelgandolfu posvetil letu duhovništva in sicer tako, da je na kratko
opisal like nekaterih svetnikov in svetnic, katerih godove te dni Cerkev obhaja. Razen
sv. Klare, ki je svoje življenje posvetila goreči molitvi, so vsi ostali mučenci.
Dva sta bila ubita v Auschwitzu, sv. Maksimiljan Kolbe in sv. Edith Stein. Slednja
je bila Judinja, ki jo je v zreli dobi pritegnil Kristus in je postala karmeličanka
ter zapečatila svoje življenje z mučeništvom. Sveti Maksimiljan Kolbe, sin Poljske
in sv. Frančiška Asiškega, je bil veliki apostol Brezmadežne. Sijajni svetniški liki
so tudi rimski mučenci: papež Poncijan, duhovnik Hipolit in dijakon Lovrenc. Ti svetniki
so priče ljubezni, ki ljubi do konca in se ne ozira na zlo, ki jo je prizadelo, ampak
se bori zoper zlo z dobroto. Zlasti duhovniki se lahko od njih učimo, je dejal papež,
evangeljskega heroizma, ki nas žene, da brez strahu darujemo življenje za odrešenje
duš. Tako ljubezen zmaguje nad smrtjo! Vsi svetniki, je nadaljeval sveti oče,
še zlasti pa mučenci, so priče, da je Bog ljubezen. Nacistična taborišča in drugi
kraji iztrebljanja ljudi so lahko skrajni simboli zla, pekla, ki se odpre na zemlji,
kadar človek pozabi na Boga in sam sebe postavi na njegovo mesto, zlorablja pravico
odločati kaj je dobro in kaj zlo, dajati življenje in ubijati. Žal ta žalosten pojav
ni omejen le na taborišča smrti. Ta so le vrhunci bolj razširjene stvarnosti, katerih
meja često niti ne opazimo. Svetniki, ki smo se jih na kratko spomnili, je dejal sveti
oče, nam dajo misliti o globokih razlikah, ki obstajajo med ateističnim humanizmom
in krščanskim humanizmom. Ta antiteza, nasprotje, zaznamuje celotno človeško zgodovino,
ki je na koncu 20. stoletja, s sodobnim nihilizmom dospela do odločilnega križišča,
kakor so to uvideli veliki pisatelji in misleci in so dogodki vse to obširno potrdili.
Na eni strani imamo filozofije in ideologije pa tudi načine mišljenja in delovanja,
ki poveličujejo svobodo kot edino človekovo počelo, ki pa je prava samopašnost, kot
protiutež Bogu, in na ta način spremenijo človeka v nekakšnega boga. Toda ta bog je
lažen bog, ki je samopašnost postavil kot svoj sistem obnašanja indelovanja. Na drugi
strani pa imamo svetnike za katere je uresničevanje Evangelija ljubezni osrednji
razlog njihovega življenja in delovanja in razlog njihovega upanja. Svetniki razodevajo
pravo obličje Boga, ki je Ljubezen, in, hkrati tudi pristno človekovo obličje, ki
je ustvarjen po Božji podobi in sličnosti. Prosimo Marijo, je zaključil sveti
oče svoj nagovor, naj nam pomaga, predvsem nam duhovnikom, da bi bili sveti kot te
herojske priče vere in bi sebe darovali bližnjim vse do mučeništva. In to je edini
način, da svetu ponudimo človeške in duhovne, izčrpne in verodostojne odgovore na
vprašanja, ki jih prebuja globoka kriza sedanjega sveta. Ti odgovori so lahko le resnica
v ljubezni.