Komentar

KOMENTAR – Včeraj je papež Benedikt XVI. v Castelgandolfu pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov vse kristjane in ljudi dobre volje povabil naj v okviru leta duhovništva in v duhu njegove zadnje okrožnice Ljubezen v resnici razmišljajo o vsebinski razliki med ateističnim in krščanskim humanizmom. Na koncu svojega kratkega nagovora je vso to ogromno in odločilno svetovno tematiko priporočil Materi Božji, da naj pri Očetu izprosi milost, da bi bili vsi verujoči, predvsem pa duhovniki, herojske priče vere vse do mučeništva. To pa zato, ker je takšno pričevanje edini način, da kristjani svetu ponudimo človeške in duhovne, izčrpne in verodostojne odgovore na vprašanja, ki jih postavlja globoka kriza sedanjega sveta. Ti odgovori so lahko le, je dejal včeraj sveti oče, ljubezen v resnici. Sveti oče je veliko svetovno problematiko ateističnega in krščanskega humanizma postavil v molitveni okvir in na pričevanjsko, mučeniško raven.
To je storil z dvema stvakoma, ki se glasita: »Vsi svetniki, še zlasti pa mučenci, so priče, da je Bog ljubezen.« In drugi: »Nacistična taborišča in drugi kraji iztrebljanja ljudi - v Sloveniji so to Kočevski rog, Huda jama in nad 500 skupnih grobišč po 2. svetovni vojni – so lahko skrajni simboli zla, pekla, ki se odpre na zemlji, kadar človek pozabi na Boga in sam sebe postavi na njegovo mesto, samopašno odloča kaj je dobro in kaj zlo ter si vzame pravico odločati o življenju in smrti.«
Nato papež pove, da nam svetniki dajo misliti o globokih razlikah, ki obstajajo med ateističnim humanizmom in krščanskim humanizmom. Ta globoka nasprotja zaznamujejo celotno človeško zgodovino, ki je na koncu 20. stoletja s sodobnim nihilizmom dospela do odločilnega križišča, kakor so to opisali veliki pisatelji in misleci in so dogodki njihove napovedi obširno potrdili. S to mislijo nas sveti oče napoti na nova pota branja zgodovine. Če je zgodovina učiteljica življenja - Historia magistra vitae, kot so to modro povedali že stari Latinci, papež Benedikt XVI. k temu doda, da je svetost najbolj zanesljiva vodnica k najglobljemu razumevanju zgodovine in je zato tudi najbolj verodostojna učiteljica. Sveti Maksimiljan Kolbe in sveta Edith Stein sta najbolj razgalila hudobijo nacizma, njegov nihilizem, popolno nespoštovanje človeka, njegovega dostojanstva, svobode in vsega, po čemer je človek božja podoba. Ista svetnika pa sta pokazala in dokazala človekovo veličino, kadar izpolnjuje Božjo voljo in živi v duhu evangelija. Nihilizem in ateistični humanizem vodita v smrt, ker človeka postavita na mesto Boga. Življenje po Evangeliju in krščanski humanizem pa vodita v življenje in v zmago nad smrtjo, ker je, kot je včeraj dejal sveti oče, uresničevanje Evangelija ljubezni osrednji razlog njihovega življenja, delovanja in upanja.
Papež Benedikt XVI. je včeraj vse človeštvo opozoril še na eno veliko resnico teologije zgodovine, namreč na dejstvo, da zgodovina odrešenja ni dogajanje izven zgodovine človeštva, ampak je njeno bistvo, pa naj mi to hočemo ali ne. To pa pomeni, da moder človek, še zlasti pa kristjan, posamezne zgodovinske dogodke ne more oklicati za središče zgodovine, kot so denimo, dokončna zmaga izbrane rase, svetovna revolucija na osnovi razrednega boja, globalizacija zaradi globalizacije, ampak mora, če hoče odkriti njihovo pravo vsebino in bistvo, posamezne zgodovinske razsežnosti brati v luči zgodovine odrešenja, ker samo ta zgodovina presega okvire in kategorije ustvarjenega časa.