Včeraj v starodavni rimski Marijini baziliki praznovali praznik Marije Snežne

RIM (četrtek, 6. avgust 2009, RV) – Včeraj se je Cerkev spominjala posvetitve bazilike Marije Snežne v Rimu, ki je hkrati tudi najstarejša cerkev na Zahodu posvečena Mariji. Praznovanje se je začelo s sveto mašo ob 10h, ki jo je daroval predstojnik bazilike kardinal Bernard Francis Law. Ob 17.00 uri so bile večernice, ob 18.00 pa sveta maša, ki jo je vodil monsinjor Adriano Paccanelli. Pri obeh mašah je bilo uprizorjeno tradicionalno sneženje belega cvetja, ki ponazarja čudež s snegom, ki naj bi se zgodil 5. avgusta leta 358. Po pripovedovanju naj bi se namreč v tej noči papežu Liberiju prikazala Marija in mu naročila, naj zgradi cerkev na mestu, kjer bo naslednje jutro našel sneg. O verodostojnosti te legende ter o praznovanju povezanem z baziliko Marije Snežne, je za naš radio spregovoril pater Corrado Maggioni, ki pripada Družbi Marijinih misijonarjev. Navedel je martirologij iz šestega stoletja, ki poroča o spominskem slavju 5. avgusta, ob obletnici posvetitve bazilike Marije Snežne v Rimu, ki je bila zgrajena po letu 431, ko je koncil v Efezu razglasil versko resnico, da je Marija Božja Mati. Baziliko so imenovali Santa Maria Maggiore ali Marija Velika. V XIV. stoletju se je sprva lokalno praznovanje razširilo po vsem Zahodu in sicer pod imenom Marija Snežna. Papež Pij V. je praznovanje 5. avgusta vnesel tudi v rimski koledar ter ime Device poimenoval Marija Snežna. Na novinarjevo vprašanje ali obstaja način za združenje legende in vere, pater Maggioni odgovarja, da so vsebine med zgodbo o čudežu, pravljičnostjo in vsebinami vere različne. Te različne vsebine pa vse govorijo o čudežu. Na eni strani o čudežu sneženja, ki je kot znamenje z neba ter o Devici Mariji, ki naroča izgradnjo cerkve. Na drugi strani pa je z baziliko povezana vsebina vere in sicer, da je Marija Božja Mati. Tako je torej Blažena Devica Marija prvi čudež: vera nas namreč spominja na čudež Device Marije. Ona je postala dom Boga, božji tempelj. Ob tem se po patrovem mnenju ne moremo izogniti dejstvu, da nas posvetitev bazilike Marije Velike spominja na ta velik čudež, ki ga je Bog naredil za naše zveličanje. Ne zmotimo se, če se v resnični želji, da bi se srečali z živim Bogom, zatekamo k njej, ki je pod srcem nosila Boga, je bila Njegov dom in tempelj. Praznovanje posvetitve bazilike Marije Velike pomeni ponovno odkritje življenja v Kristusu, da bi skupaj z Božjo Materjo tudi mi postali njegovo prebivališče. V nadaljevanju je pater Corrado Maggioni posebej izpostavil dva velika pomena, ki ga ima bazilika Marije Snežne v Rimu. Kot prvo je poudaril njen pomen za Rimljane in romarje, ker spominja na pomembnost Božje Matere v zgodovini našega odrešenja. Kot drugo pa je pater izpostavil izročanje v Marijino varstvo. Pri tem pater trdno verjame, da tisti, ki se izročajo v njeno varstvo, ne bodo ostali razočarani, ker je ona tista, ki je bila kot vrata, skozi katera se je Bog srečal s človekom. Posvetitev bazilike Mariji Veliki, zaključuje pater Maggioni, nas vabi k popolnemu zaupanju Božji Materi, v vseh naših olikoščinah, z zavestjo, da bo ona zagotovo vslišala naše prošnje.