Papež Benedikt XVI. o prazniku Jezusove spremenitve na gori

RIM (četrtek, 6. avgust 2009, RV) – Danes Cerkev obhaja praznik Jezusove spremenitve na gori. Papež Benedikt XVI., je že večkrat dejal, da gre za dogodek v Jezusovem življenju, ki nas vabi, da mu sledimo po poti križa in upremo oči svojega srca v skrivnost božje luči, ki premaga strah pred temo zla. Kakor Peter, moramo vsi prositi Gospoda, da bi živeli na gori Tabor. Ko je dana milost globokega doživetja Boga, izpostavlja Benedikt XVI., gre za nekaj podobnega, kar so učenci doživeli na gori Tabor med Jezusovim spremenjenjem: za trenutek so okušali del nebeške blaženosti. Gre za trenutke, ki nam jih Bog nakloni zlasti v času preizkušenj, vendar nobenemu človeku na zemlji ni dano živeti na gori Tabor. Človekovo življenje je namreč pot vere in kot takšno veliko bolj napreduje v somraku kot pa na polni svetlobi, ne brez trenutkov teme in padcev. Dokler smo na zemlji, se naš odnos z Bogom odvija bolj v poslušanju kot pa v videnju, taka vrsta notranjega zrenja pa se dogaja pri zaprtih očeh, zahvaljujoč notranji luči, ki jo v nas prižge božja Beseda, pravi papež Benedikt XVI. Na gori Tabor so Peter, Jakob in Janez zrli slavo Božjega Sina. Ključna točka je ta, da spremenjenje napovedje vstajenje, to pa predpostavlja smrt. Jezus apostolom pokaže svojo slavo, da bi imeli moč soočiti se s škandalom križa. Dojeli so, da bo potrebno iti skozi trpljenje, da bi dosegli Božje kraljestvo. Kristus, pravi papež, nam kaže, da je prava lepota božja ljubezen, ki z lučjo vstajenja osvetljuje in spreminja tudi temno skrivnost smrti. Da bi vstopili v večno življenje, je potrebno poslušati Jezusa, mu slediti po poti križa. Poslušati ga, kakor ga je poslušala Marija, zatrjuje sveti oče. Poslušati ga v njegovi Besedi, ki jo varuje Sveto pismo. Poslušati ga v samih dogodkih našega življenja, prizadevajoč si iskati v njih sporočila božje Previdnosti. Poslušati ga v bratih, predvsem pa v najmanjših in najbolj ubogih, do katerih sam Jezus zahteva našo konkretno ljubezen. Poslušati Kristusa pomeni ubogati njegov glas: to pa je glavna in edina pot, ki vodi do popolne radosti in ljubezni. In na koncu, razlaga papež, Jezusova spremenitev je v bistvu bila izkušnja molitve, medtem ko je Jezus molil, se je potopil v Boga, ki je ljubezen, je luč, je samo življenje. Zato sveti oče tudi vedno znova poudarja, da molitev ni neka postranska stvar in ena od možnosti, temveč je vprašanje življenja in smrti. Samo tisti, ki moli, torej, ki se z ljubeznijo otroka zanaša na Boga, lahko vstopi v večno življenje, ki je Bog sam.