Molimo po papeževem namenu

VATIKAN (nedelja, 2. avgust 2009, RV) – V mesecu avgustu smo kristjani pozvani k molitvi po splošnem papeževem namenu, da bi se javno mnenje zavedalo težav, s katerimi se sooča na milijone razseljenih oseb in beguncev, ter bi se našle konkretne rešitve za njihov tragičen položaj.
Benedikt XVI. je v poslanici za svetovni dan preseljencev in beguncev leta 2007 med drugim posebej opozoril na begunske družine, katerih položaj je v primerjavi s preteklostjo postal še slabši, pri čemer je posebej izpostavil pomen ponovne združitve posamezne družine. V kampih, zaradi logističnih težav in zaradi travm ter čustvenega bremena, včasih prihaja tudi nevarnosti, da postanejo ženske in otroci vpleteni v spolno izkoriščanje, kar je tudi del preživetvenega mehanizma. V teh primerih je pozorna pastoralna skrb nujna. Poleg pomoči pri celjenju notranjih ran, bi pastoralna dejavnost morala prav tako ponujati podporo krščanske skupnosti, sposobna obnavljati kulturo spoštovanja in ponovno odkrivati resnično vrednost ljubezni. Nujno je opogumljati tiste, ki so notranje uničeni, da ponovno pridobijo zaupanje vase. Prav tako se je potrebno truditi za zagotavljanje pravic in dostojanstva, ki pripadajo družini ter jim v skladu z njihovimi potrebami zagotoviti primerno bivališče. Begunci so povabljeni, da ohranjajo odprt in pozitiven odnos do družbe, ki jih je sprejela, in ostajajo pripravljeni sprejeti priložnosti, ki so jim ponujene za skupno izgradnjo povezane skupnosti.
Papežev misijonski namen za avgust pa vabi k molitvi, da bi kristjanom, ki so zaradi Kristusovega imena v mnogih deželah zapostavljeni in preganjani, bile priznane človekove pravice, enakopravnost in verska svoboda, da bi tako lahko svobodno živeli in izpovedovali svojo vero.
Kot je sveti oče Benedikt XVI. povedal 26. decembra 2007, v nedeljskem opoldanskem nagovoru, je potrebno vedno izpostavljati posebno značilnost krščanskega mučeništva, kajti gre izključno za dejanje ljubezni do Boga in do človeka, tudi kar se tiče preganjanj. Pri sveti maši na praznik prvega krščanskega mučenca, sv. Štefana, se prosi Gospoda, da bi nam on, ki je pred svojo smrtjo molil za te, ki so ga ubili, pomagal pri posnemanju njegove dobrote in ljubezni do naših sovražnikov, je takrat dejal sveti oče. Skozi mnoga stoletja je Jezusov zgled sledilo mnogo sinov in hčera Cerkve, od prvih preganjanj v Jeruzalemu, preganjanj rimskih cesarjev do številnih mučencev našega časa. Celo danes iz mnogih delov sveta prihajajo novice o misijonarjih, duhovnikih, škofih, redovnikih in redovnicah in vernikih laikih, ki doživljajo preganjanja, ujetništva, mučenja, ki jim je vzeta svoboda in omejeno svobodno gibanje, zato, ker so Kristusovi učenci in apostoli njegovega evangelija. Včasih tudi trpijo in umrejo, zaradi vztrajanja v občestvu z vesoljno Cerkvijo ali zaradi svoje zvestobe papežu. Papež je takrat tudi navedel besede iz svoje okrožnice Odrešeni v upanju, kjer je zapisal, da se trpljenje spremeni v radost preko moči upanja, ta pa prihaja iz vere. Mučenec, kakor Kristus in skozi združenosti z njim, trpljenje sprejme v svoje srce in ga spremeni v dejanje ljubezni. Kar je navzven videti le kot kruto nasilje, kot križanje, v njegovi notranjosti postane dejanje popolne razdajajoče se ljubezni. Nasilje je spremenjeno v ljubezen, smrt je spremenjena v življenje. Krščansko mučeništvo pomeni zmago ljubezni nad sovraštvom in smrtjo.