Sveti oče sinoči med večernicami govoril o vsemogočnem in usmiljenem Bogu

AOSTA (sobota, 25. julij 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je sinoči v katedrali v Aosti vodil večernice. Pridružilo se mu je okrog štiristo oseb: duhovniki, redovniki, redovnice in verniki, predstavniki župnij in raznih cerkvenih organizacij. Sveti oče je zbrane nagovoril in dejal, da je moč Boga v odpuščanju in prisotne v duhu leta duhovništva spodbudil k prinašanju Boga v sodobno stvarnost.
Papež je spomnil tudi na svojo okrožnico Ljubezen v resnici, rekoč, da je v njej želel pokazati Boga kot tistega, ki ima prvo mesto tako v osebnem življenju posameznika kot v zgodovini, družbi in v svetu. Seveda je odnos z Bogom zelo osebna stvar, biti oseba pa pomeni biti v odnosu, in če temeljni odnos, torej odnos z Bogom, ni živ in ni živet, tudi vsi ostali odnosi ne morejo najti svoje resnične narave. Enako velja tudi za družbo in za človeštvo. Če manjka Bog, če se ga zanemarja, če je odsoten, potem manjka kompas, ki bi vsem skupaj pokazal pot in smer, v katero se je treba podati, je dejal papež ter poudaril, da je zato v ta naš svet potrebno ponovno prinesti Boga. Evangelizacija, je dejal v nadaljevanju, je ravno v tem, da se Bog, ki je daleč, približa, da postane bližina, da se ga spozna, da pokaže svoje obličje, se razodene.
Benedikt XVI. je tudi govoril o Bogu, katerega največja moč se kaže v usmiljenju in odpuščanju. V miselnosti današnjega sveta, imeti moč pomeni biti bogat, imeti veliko lastnine, razpolagati s kapitalom, imeti vojaško moč. Vendar temu ni tako, kakor pravi knjiga Razodetja: prava moč je moč milosti in usmiljenja. V božjem usmiljenju se kaže resnična moč. Sam vrh božje moči pa se po papeževih besedah kaže v tem, da je Bog svet odrešil s trpljenjem svojega Sina. V tem je pokazal svojo resnično božansko moč, da je hotel trpeti z nami in za nas. V našem trpljenju torej nismo nikoli sami, Bog nam je blizu, kajti trpel je po svojem Sinu, je dejal Benedikt XVI.
Sveti oče se je sinoči dotaknil tudi vprašanja zla, krivice, sovraštva, nasilja v svetu in izpostavil, da odpustiti ne pomeni ignorirati, temveč spreminjati, to pomeni, da mora Bog vstopiti v ta svet s še več ljubezni, dobrote in resnice. Z božjim odpuščanjem se spreminja svet, je dejal papež ter izpostavil, da nas Bog vabi, da izstopimo iz oceana zla, sovraštva, nasilja in egoizma in vstopimo v reko njegove ljubezni. Mi sami moramo postati živa žrtev, z vsem svojim bitjem moramo postati čaščenje, k Bogu obrniti ta svet in ga na ta način spremeniti, je dejal papež in dodal, da je vloga duhovništva v posvetitvi sveta, zato da bi svet postal živa žrtev, da bi postal bogoslužje.